Najboljši dnevi pod ljubljanskim soncem
Kot bivši stanovalec obeh sosednjih mestnoloških domov sem se konec prejšnjega tedna, natančneje v četrtek in petek, brez posebnega načrta s snemalko odpravil na dneve doma samooklicanega »Najboljšega doma pod ljubljanskim soncem«, za nestanovalce znanega tudi pod imenoma Gerbičeva 59 ali Stara Gerba. Kot se za osrednji dogodek enega najstarejših študentskih domov v Ljubljani in najstarejši študentski dom na Viču spodobi, je seveda tradicija Dnevov doma Gerbičeve 59 dolga in prežeta s svojevrstno zgodovino, ki sem jo tekom dogodka odkrival prek pogovorov z bivšimi in sedanjimi Gerbičevci. Če so v drugih študentskih domovih veterani na piknikih marsikdaj prezirani, so namreč na Gerbičevi na dneve doma vabljeni in se jih vsako leto udeležijo v znatnem številu. V današnji bolj veteransko obarvani Študentariji se bom zato namesto v sam dogodek raje poglobil v zgodovino gerbičevskih običajev in tamkajšnjega študentskega življenja.
Za začetek se vseeno spodobi nekaj povedati tudi o dogodku samem. Za uvod v dneve doma, za katere sem izvedel, da vsako leto potekajo na prvi četrtek in petek po 25. maju, je letos služilo športno tekmovanje med nadstropji, s katerim so stanovalci pričeli že nekaj dni prej. Same dneve doma je otvorilo brucovanje, ki na Gerbičevi sicer igra veliko vlogo, a več o tem kasneje. Po popoldanskem pikniku je v obeh dneh sledilo tudi pestro glasbeno dogajanje, kjer je letos nastopilo kar 8 bendov, ki so zastopali najrazličnejše žanre. Ves čas so se, kot se za Gerbičevo spodobi, seveda točile predvsem ogromne količine piva.
Da imajo Dnevi doma na Gerbičevi 59 že zelo dolgo tradicijo, nam je povedal verjetno najbolj legendarni prebivalec Gerbičeve, znan pod imenom Dohtar, ki se je v dom vselil že davnega leta 1976.
Da dnevi doma oziroma vsaj nekateri njihovi deli vztrajajo že dolgo časa, kaže tudi naslednja prigoda trenutnega predsednika doma Matica.
Kot že omenjeno, se dnevom doma na Gerbičevi radi udeležijo tudi domski veterani, ki so s študijem zaključili že pred časom. Zato me je zanimalo, kakšna je običajna sestava udeležencev na dogodku. Več pove Matic.
In res sem med popoldanskim pa tudi večernim dogajanjem zasledil tudi kar nekaj veteranov in veterank različnih starosti. Zato sem jih vprašal, zakaj se jih še vedno udeležujejo.
Glede na to, da na Gerbičevi prebiva vsega skupaj 180 stanovalcev in stanovalk, se zdi organizacija takšnega dogodka, s katerim se ne more ponašati nobeden od ostalih študentskih domov pod ljubljanskim soncem, skoraj čudežna. Za več informacij o njenem poteku sem vprašal trenutnega predsednika Matica in disciplinsko Nušo. Za vse tiste, ki niste seznanjeni s starim poimenovanjem vodstvenih funkcij v ljubljanskih študentskih domovih, je to podpredsednica doma.
Svoj pogled na organizacijo dnevov doma je podal tudi njegov bivši predsednik, ki je to funkcijo zasedal med osamosvojitveno vojno, torej leta 1991.
Pri organizacijski ekipi dnevov doma hitro naletimo na prvo posebnost študentskega doma na Gerbičevi. Za razliko od ostalih ljubljanskih študentskih domov namreč vodstva ne sestavljata le predsednik in podpredsednica, ampak dom trenutno vodi interno izvoljena 9-članska vlada. Več o organiziranosti doma pove njegov predsednik Matic.
Več o vlogi vladnikov sta povedala tudi podpredsednica in eden izmed tekočih ministrov.
Da takšna vladna ureditev doma res vztraja že dolgo časa, mi je pojasnil Dohtar.
Bogata tradicija Gerbičeve 59 pa ne obsega le njene vladne ureditve in dnevov doma. V Zborniku ob 70-letnici Študentskega doma Ljubljana je tako zapisano, citiram: »Drugo ime za dom na Gerbičevi cesti je tudi Kraljevina Gerbičeva, saj ima dom svoj grb, prapor, žezlo in himno.« Konec citata. Vsak, ki se je kadarkoli udeležil kakšnega dogodka na Gerbičevi ali pa je bil počaščen z obiskom večjega števila Gerbičevcev na svoji domski ali celo privatni žurki, lahko potrdi, da ti svojo himno zelo radi prepevajo, še posebej ob enih ponoči. Ker ima tudi gerbičevska himna dolgoletno tradicijo, sem se za več informacij o nastanku himne obrnil na Dohtarja.
V upanju, da bi našel originalen posnetek himne Gerbičeve, sem preiskal tudi relevantni del fonoteke Radia Študent, a sem bil v svojem prizadevanju neuspešen. Čeprav bomo za malce daljši uvod v gerbičevsko inkonografijo, kot je bilo očitno na radiu enkrat že v navadi, najprej prisluhnili izvedbi himne Gerbičeve 59, s katero so stanovalci doma zaključili uradni del četrtkovega dogajanja na letošnjih dnevih doma. Ker sem bil sam malce prepočasen z začetkom snemanja, se za posredovan posnetek celotne izvedbe, ki sicer v kvaliteti odraža okoliščine svojega nastanka, zahvaljujem stanovalcem doma. Preden himno predvajamo velja vseeno še enkrat poudariti, da je himna nastala že v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja še v času, ko je bila Gerbičeva moški dom in se kot taka ne ravno sklada s trenutnimi prepričanji Radia Študent. Vseeno ji prisluhnimo.
Besedilo Himne Gerbičeve 59
Kje še boljši so študentje,
kje so lepši osvajalci,
kje so večje pijandure
kot smo Gerbičevci!
Gerbičevci, Gerbičevci,
mi za pivo smo Sahara
in za ženske strup in ogenj,
naj bo stara al pa mlada.
Hej študentka, če s devica
in devištva maš čez glavo,
ali če želiš si sina,
pridi v Gerbičevo.
V Gerbičevi, v Gerbičevi
tu devištvo boš zgubila
V Gerbičevi, v Gerbičevi
tu boš zanosila.
Če stanuješ v Gerbičevi,
ne sramuj se svoje slave
in nikdar in pred nikomer,
ne upogibaj glave.
Gerbičevci, Gerbičevci,
mi študentska smo elita
in v naših glavah je
vesoljna znanost skrita.
Vzklikanje parole Bangladeš in vsega po njej, sicer vsaj po mojih informacijah, ni uradni del besedila gerbičevske himne. Kontekst te parole, za katero mi ni treba več posebej poudarjati, da ima dolgoletno tradicijo, mi je obrazložil Dohtar.
Eden izmed prepoznavnejših simbolov Gerbičeve 59 je tudi njen grb. V četrtek mi je med veterani uspelo dobiti tudi njegovega avtorja, ki je povedal več o njegovem nastanku.
Zaščitni znak doma pa je tudi celoletno brucovanje in sistem mentorstva za bruce, s katerim jih želijo stanovalci doma vključiti v skupnost. Več pove Matic.
Kako je bilo z brucovanjem in sistemom mentorstva v njihovih časih smo vprašali tudi veterane.
Ob vsem tem prebivalci Gerbičeve v preteklosti niso ostajali družbeno pasivni. Več o tem pove Dohtar.
V knjigi Študentsko gibanje 1968–72, tako res zasledimo, da so se že 31. maja 1968 na skupščini zbrali stanovalci doma na Gerbičevi ulici. Tam so izpostavili veliko družbenih vprašanj, ki so se po njihovem mnenju slabo reševala ali sploh ne. Zaradi tega so enoglasno podprli demonstracije v študentskem naselju, do katerih je z zborovanjem v Študentskem naselju 6. junija 1968 tudi dejansko prišlo. Med tem seveda Gerbičevci niso mirovali, ampak so 4. junija po osemurni razpravi sprejeli svoja stališča o aktualnih družbenih vprašanjih. Ta predstavljajo prvi pisni dokument študentskega gibanja leta 1968 v Ljubljani. Na osnovi tega besedila so se nato oblikovala tudi vsa kasnejša stališča. Lahko torej rečemo, da so prek svoje začetne vloge v študentskem gibanju leta 1968, tudi Gerbičevci prispevali k ustanovitvi Radia Študent.
Iz Gerbičeve pa izvira še en za študente pomemben dogodek – Majske igre. Kot na strani dogodka navaja Študentski svet stanovalcev se je, citiram: »Vse se je začelo leta 1983, ko so stanovalci doma Gerbičeva prenesli svoje tradicionalne domske igre v Rožno dolino in skupaj z ostalimi domovi organizirali športna tekmovanja in večerni koncert.« Konec citata. Več o začetku Majskih iger iz perspektive takratnega Gerbičevca pove Dohtar.
Preden se lotimo konkretnih dogodkov, pa še malo ostanimo pri zgodovini. Gerbičeva 59 je bila namreč leta 1963 zgrajena kot moški dom, saj so se takrat študentski domovi striktno delili po spolih. Ta ureditev pa je na Gerbičevi vztrajala celo dlje kot v drugih študentskih domovih. Več pove Dohtar.
V kontekstu burnega dogajanja ob začetnem vseljevanju deklet na Gerbičevo me je zanimalo, kakšno je sobivanje danes. Več pove trenutna disciplinska doma.
Nekoliko manjša posebnost doma na Gerbičevi je količina piva, ki je na voljo v domu, a tudi ta seveda na zalogi ne ostane prav dolgo. Od veteranov sem izvedel, da naj bi Gerbičeva na neki točki imela celo uradno dostavo piva Laško, saj naj bi bila takrat dovolj velik porabnik, da se je skladišču to izplačalo. V povezavi z dobavo piva je pred približno 35 leti nastal tudi svojevrsten perpetuum mobile. Več o tem pove takratni stanovalec.
Zanimivo je tudi dejstvo, da na Gerbičevi veliko časa ni bilo kuhinj, zato so bili študentje primorani kuhati v sobah. Tako še v članku o domu, ki so ga bivše sodelavke radia pripravile leta 2008, ta še vedno ni imel kuhinje. A ravno zaradi tega naj bi bili v preteklosti stanovalci še bolj povezani. Več v izjavah.
Za konec smo veterane in veteranke vprašali še za kakšne zanimive zgodbe iz časa, ko so v domu še prebivali.
Ker smo žal omejeni s časom moram na tej točki spomine žal prekiniti, čeprav bi jih zagotovo le v posnetkih našel še za slabe pol ure. Če je katerega od bolj glasbeno nadarjenih poslušalcev pri poslušanju oddaje pritegnilo, da bi se tudi sam preizkusil na gerbičevskem odru, pa naj vam za konec pustil naslednje sporočilo predsednika doma.
Dodaj komentar
Komentiraj