Kaj pa zgodovina Rožne doline?
Maj je. To pomeni, da se bo v Rožni dolini spet bolj malo spalo in veliko pilo, da nas bo izpitno obdobje lahko junija, kot se spodobi, spet ujelo nepripravljene in zmačkane. Majske igre, ki so leta 1983 nastale kot vzporedni dogodek Štafeti mladosti in bodo čez sedem let že lahko poskusile pridobiti status kulturne dediščine, pa niso edine, ki v maju praznujejo svojo zavidljivo starost. Tudi naš trmasti otok skupnosti in alternative Radio Študent bo jutri namreč dopolnil 57 let. Na čast maju, rojstnemu dnevu radia in Rožni dolini, ki je naš dom, bomo v današnji oddaji Kaj pa univerza zato raziskovale, kako sta izgledali Rožna dolina in študentska skupnost nekoč.
Vse se je začelo s pobudo Sveta za prosveto in kulturo Ljudske republike Slovenije leta 1947, da naj se v Rožni dolini zgradi študentsko naselje. Gradnja se je začela dve leti pozneje, leta 1949, pri njej pa so rokave zavihale tudi študentske delovne brigade, sindikalne podružnice in profesorski kadri. Več o ključnih mejnikih pove Aleksandar Matković, predstojnik sektorja za študentske zadeve pri zavodu Študentski dom Ljubljana, krajše ŠDL.
Zadnji dom v Rožni dolini, naš matični blok s številko 14, je bil postavljen leta 1996, najnovejši blok ŠDL izven naselja pa leta 2006. Ob vsem tem je s primerjavo zgodovinskih zapisov o študentski izkušnji nekoč in pričevanji študentske populacije v domovih danes mogoče ugotoviti, da nekatere težave še vedno ostajajo enake, kot so pomanjkanje parkirnih mest, podgane v Akademskem kolegiju in vsake toliko potreba po obnovi kanalizacije zaradi puščajočih cevi. Matkovića smo zato vprašale še, kaj vse bi se moralo zgoditi na področju financiranja in politične volje, da bi v študentskih domovih lahko dokončno uredili te okoliščine.
Matković je dodal še, da sta trenutno za obete izgradnje novih študentskih domov aktualni dve lokaciji, ob Roški cesti in za Bežigradom, a da je časovnica izgradnje odvisna primarno od proračunskih odločitev ministrstva za visoko šolstvo.
Ko je bil postavljen zadnji novi blok v Rožni dolini, dom 14, se je vanj iz kleti doma 8 preselil tudi naš najljubši radio. O tem, kako se spominja selitve, smo povprašale Igorja Brleka, bivšega sodelavca Radia Študent, trenutnega sodelavca ŠDL in enega od avtorjev zbornika zapisov, spominov in pričevanj o začetkih in razvoju zavoda, ki je leta 2022 izšel ob 70-letnici ŠDL.
Vse večja skupnost v Rožni dolini je potrebovala vse kompleksnejše načine upravljanja, pristojnost za kar je iz samoupravljalnih rok študentske skupnosti postopno prehajala na upravo. Zato nas je zanimalo tudi, kako se je skozi čas spreminjal odnos med stanovalci ter upravo ŠDL in kako so se spreminjale pristojnosti oziroma odgovornosti uprave. Odgovarja Matković.
Kljub temu pa je tudi vpliv Študentskega sveta stanovalcev relativno omejen. Brlek nam je opisal svoja opažanja o spreminjajoči se vlogi študentk in študentov v odločevalskih organih.
Premikanje pristojnosti pa je spremljalo tudi naraščanje birokracije, ki obkroža pravila bivanja. Domski red iz konca šestdesetih let, ki ga v ŠDL še hranijo v spominski sobi, je menda obsegal nekje tri časopisne strani, današnjega pa sestavlja 32 strani oziroma 81 členov in še 18 dokumentov, vezanih na domski red. V teh dokumentih so na primer zapisana pravila o požarni varnosti ali pravilni prijavi študentske zabave.
Današnji domski red eksplicitno prepoveduje »pridobivanje članov za verske skupnosti, politične stranke in druge opredelitve v zasebnem in javnem življenju v nastanitvi zavoda in na zunanjih površinah zavoda«. Takšna ubeseditev se zdi v navzkrižju z bogato zgodovino študentskega protestiranja, agitiranja in organiziranja. Ravno takšno delovanje je leta 1988 in 1989 na primer omogočilo kolektivni bojkot stanarin, s katerim so prebivalke in prebivalci dosegli dvig stanovanjskega standarda. Brleka smo povprašale, kako razume namen takšne ubeseditve domskega reda.
Za današnjo oddajo smo k besedi povabile tudi eno od teh, ki opravljajo omenjeno funkcijo predstavništva študentov, predstavnico doma 1, Kajo Baler. Baler je za prebivalce in prebivalke svojega doma v dneh pred Majskimi igrami organizirala dve večerni predavanji o zgodovini ljubljanskih študentskih domov in Majskih iger. Na predavanjih so lahko obiskovalci poleg ogledovanja fotografij na projekciji v roke prijeli tudi fotografije iz arhiva Študentskega sveta stanovalcev.
V dneh po predavanju smo predavateljico ulovile za nekaj vprašanj. Baler nam je povedala, da je prvo iskro zanimanja za raziskovanje zgodovine študentskih domov v njej prižgalo spoznanje, da se je v Rožni dolini vse začelo ravno z njenim matičnim študentskim domom, domom 1.
Baler je dodala še, da je bilo to sicer njeno prvo tovrstno predavanje, a da jo je tema pritegnila in da ima namen nadaljevati z raziskovanjem in brskanjem po arhivih. Zanimalo nas je tudi, kaj jo je pri raziskovanju zgodovine najbolj presenetilo, pa naj bo pozitivno ali negativno.
Spletna omrežja bi torej lahko imela kaj opraviti z upadom interesa za študentsko druženje. Tudi predstavniki drugih študentskih domov vedo po besedah Baler povedati, da je prebivalce in prebivalke domov iz leta v leto težje prepričati, da naj se udeležujejo domskih aktivnosti in se družijo med sabo.
Morda pa je vprašanje širše od rabe telefonov in ima opraviti tudi s tem, koliko študentk in študentov zgodaj zjutraj vstaja zaradi študentskih služb, s katerimi si plačujejo življenje v dragi Ljubljani. Ali pa koliko jih izmučenih od kombinacije dela in študija ob koncu dneva pada v posteljo, namesto da bi se odpravljali na žur. Dolgčas, ki sproža medsebojne povezave in podžiga ideje, konec koncev ni le odločitev, ampak občasno privilegij.
Pa ni bilo vedno tako. V Rožni dolini so v obdobju njene več kot 70-letne zgodovine poleg alternative in protestniškega duha kot gobe po dežju rasle različne ideje, organizacije, pobude in storitve za študente. Te so na primer obsegale trgovino v pritličju doma 3, prireditve Disko Študenta in celo nastanitve za dopustovanje študentk in študentov v Ankaranu. Baler smo povprašale, če je med raziskovanjem našla kaj, kar danes nimamo več, pa bi se ji zdelo smiselno uvesti nazaj.
Za tiste, ki sta vas omembi »vola« in »pecikla« zmedli, naj pojasnimo: v okviru tradicionalnega pohoda na Rožnik, ki je del Majskih iger od leta 1998, so študentke in študenti nekoč menda vsako leto spekli in pojedli celega vola na vrhu Rožnika, o čemer pričajo tudi nekatere fotografije iz arhiva Študentskega sveta stanovalcev. Eno od njih lahko najdete pod prispevkom na naši spletni strani. Omenjeni »met pecikla« pa ima opraviti z eno od športnih kategorij Majskih iger, v kateri so nekaj časa tekmovali študentke in študenti. Kaj točno je obsegala, verjetno ni treba posebej pojasnjevati.
In ko smo že ravno pri izgubljenih rečeh; zgodovina študentskega naselja, kot jo v zborniku ob 70-letnici ŠDL pripoveduje etnolog Rajko Muršič, poka po šivih od alternative, avantgarde in iskanja boljšega jutri. Danes pa jo z izjemo občasnega punkovskga dogajanja v domu 3 in kakšnega posamičnega »kontra žura« kot protesta proti narodnozabavni glasbi v Mestnem logu stežka najdemo med temi stenami in drevesi. Za konec smo Brleka prosile še za komentar o tem, kaj se je zgodilo z Rožno dolino kot prizoriščem alternative.
Ko takole prilivamo bencin na nostalgijo za vsem izgubljenim, se za konec spomnimo vsega, kar še trmari naprej, in voščimo: Vse najboljše, Radio Študent!
Poletno hišico v Ankaranu bi koristila Nika.
***
V glasbeni podlagi: Overdrive by Nebulite Source: https://freetouse.com/music z licenco proste uporabe
Vir fotografij: Arhiv Študentskega sveta stanovalcev
Komentarji
Nekoč študentsko samoupravljanje, danes upravljanje študentov
Škoda, ko je proti domskemu pravilniku agitirat po sobah
Komentiraj