Marsikaj v naravi valuje. In če valuje in če niha, lahko niháje pretvorimo v zvok, ki je zgolj drugačna oblika nihanja. Longitudinalno ali transverzalno, nenazadnje lahko s pravim vmesnikom dosežemo želeno zvočno sliko. Znanstvena redakcija se je ob štiritaktnem hromenju motorja lepega poletnega popoldneva odpravila v Arboretum Volčji Potok na prav posebno vmesniško izkušnjo, ki sliši na ime biosonifikacija. Procesu bi lahko rekli tudi ozvočenje biološkega materiala. Živo tkivo je namreč nosilec zelo raznolikih in nepredvidljivih snovnih nihanj. Skozi tkivo se pretaka voda, elektroni, ioni – natrijevi, kalijevi, magnezijevi, kalcijevi. Gre za ritme proženja, preusmerjanja, aktivacije in deaktivacije, ki poganjajo srčno bitje, prožijo mišično krčenje in zaznavanje temperature, dotika.

V današnjem Odprtem terminu za znanost se bomo osredotočili predvsem na elektrofiziologijo rastlin. Sprehod skozi zvočne sobane listnih rež, mešičkov z eteričnimi olji, zdrs po kutikularni povrhnjici in mimo občutljivih dlačic ter drugih površinskih struktur rastlin, ki so tako kot vsi organizmi žive, živahne in valujoče. V arboretumu nas je sprejel Miha Godec, glasbeni umetnik in eden osrednjih ustvarjalcev dogodka, poimenovanega Cvetlični orkester.

Miha Godec: Ideja za koncertom biosonifikacije v arboretumu in projekt "Črna jelša"

Biokemijska osnova biosonifikacije in prevajanje biosignala v glasbo

Kako narediti koncert iz rastlinskih signalov, moderna orodja za produkcijo

Kakšna je razlika med dvema rastlinama, katere organizme še ozvočimo

Na poti v arboretum so nas pestila mnoga vprašanja. Ali nastanejo slišne razlike med zvokom, če biosonifikacijo izvajamo podnevi in ponoči? Ali nanj vpliva letni čas, zalitost, temperatura vode, dež in različni vremenski pogoji?

Vpliv različnih zunanjih pogojev na zvočni izid, uporaba umetne inteligence

Prisluhnimo torej biosonifikaciji. Zahvala gre v prvi vrsti Mihu Godcu, da nam je posredoval posnetek svojega nastopa, ki nas bo spremljal tudi v nadaljevanju potovanja po električnih impulzih rastlinskega površja. 

Nastja Ambrožič: elektrofiziologija, intermedijske raziskave z biosonifikacijo

Nastja Ambrožič je v okviru dneva cvetličnega orkestriranja izvedla biosonifikacijsko delavnico za otroke. Zanimalo nas je, kako najmlajšim približati nevidni svet električnih signalov.

Kako pedagoško približati elektrofiziologijo otrokom in učencem?

Produkcija zvokov, kako jih izbirati, raziskovanje z invazivnimi metodami

Biosonifikacijski koncert pa ni edino dogajanje v arboretumu. Po krajšem sprehodu skozi drevored črnih jelš, ali pa če boste tako kot mi imeli srečo in vas kdo zapelje z električnim avtomobilčkom, boste spotoma naleteli na drevo, obdano z lesenim ogrodjem, kamor se lahko zleknete in si dopočijete pod široko temno krošnjo. Miha Kačič, kreativni vodja projekta ozvočenja črne jelše, in Mateja Račevski, krajinska arhitektka in predstavnica arboretuma, nam razložita raznoliki pomen biosonifikacije pri ohranjanju rastlin in gradnji odnosa do njihove občutljive, a spreminjajoče se in prilagodljive narave.

Miha Kačič: ozvočenje črne jelše v arboretumu, predstavitev projekta

Mateja Račevski: občutljivost rastlin skozi biosonifikacijo, problem avtohtonih dreves in invazivk

Ozvočenje in 3D-mapiranje gozda črne jelše v Veliki Polani

Prihodnost projekta mapiranja in ozvočenja dreves, dela v arboretumu

Preden se vrnemo v večerna ozvočenja Radia Študent, se za trenutek ustavimo še pri glasbi, ki so jo skupaj z Mihom Godcem in svetlobno kuliso Tilna Sepiča naslikale rastline Arboretuma Volčji Potok.

Za rastlince je pograbila ekipa znanstvene redakcije.

Bazni šum je zlektoriral Aleš.

Akcijske potenciale je porezal Niña.

Z galvanometra sem odčitavala Premica.

Zapele pa so rož’ce, rastlin’ce in drevesa Arboretuma Volčji Potok.

V podlagi oddaje smo prisluhnili odsekom koncerta Mihe Godca. Za dovoljenje za objavo se mu zahvaljujemo.