Volitve kolaborantOFF
Predsednik Palestinske oblasti na Zahodnem bregu in morda po milosti Trumpovi kmalu tudi v Gazi Mahmud Abas je za 28. november razpisal parlamentarne volitve na okupiranem palestinskem ozemlju. Po točno dvajsetih letih bodo palestinske parlamentarne volitve v primeru popolne uresničitve predsednikovega odloka potekale tudi v Vzhodnem Jeruzalemu in v Gazi. Razpis volitev na okupiranem ozemlju sledi v ponedeljek objavljenemu razpustu vlade v Gazi, ki jo je vodilo palestinsko odporniško gibanje Hamas. Na zadnjih volitvah v parlament Palestinske oblasti leta 2006 je večino osvojilo strankarsko krilo Hamasa z obljubo, da bo končalo kolaboracijo Palestinske oblasti z Izraelom. Kolaboracionistična stranka Fatah predsednika Mahmuda Abasa je po volitvah z vojaškim udarom ohranila oblast nad Zahodnim bregom, odporniško vlado pa je Hamas vzpostavil v Gazi.
Iranska revolucionarna garda je raketirala ameriško-jordansko vojnoletalsko bazo pri mestu Azrak v Jordaniji. Jordanska vojska zatrjuje, da je prestregla osem od desetih izstreljenih raket. Napad na vojaško bazo v Jordaniji sledi bombardiranju ameriških baz v Katarju, Kuvajtu in Bahrajnu kot odgovor na ponovni začetek ameriških bombardiranj Irana v sredo, ko so Združene države odstopile od premirja. V mestu Mašhad na severu Irana so medtem pokopali v izraelskem bombardiranju konec februarja ubitega ajatolo Alija Hameneja. S tem se je zaključil teden pogrebnih sprevodov, ki se jih je skupno udeležilo več kot 40 milijonov žalujočih v Iranu in Iraku.
Malijski uporniški skupini Džamat Nusrat Al Islam Val Muslimin in Azavadska osvobodilna fronta sta napadli konvoj ruskega Afriškega korpusa, naslednika ruskega zasebnega vojaškega podjetja Wagner. Konvoj je po poročilu malijske vojaške vlade prevažal dvesto ruskih najemnikov in sto malijskih vojakov. Napad sledi prevzemu nadzora nad mestom Anéfis na severu države po ponovnem napadu na položaje malijske vojske in ruskih najemnikov v začetku meseca. Prvo skupno ofenzivo so malijski zavezniki Al Kajde in tuareški separatisti sprožili aprila, ko so med drugim osvojili mesto Kidal.
Organizacija za prepoved kemičnega orožja je Siriji vrnila glasovalno pravico v organizaciji. Kot razlog navajajo napredek nove vlade predsednika Ahmeda Al Šare pri izpolnjevanju obvez iz Konvencije o kemičnem orožju. Organizacija, ki nadzoruje implementacijo konvencije, je Siriji glasovalno pravico odvzela leta 2021 zaradi nepopolnega poročanja vlade takratnega predsednika Bašarja Al Asada o zalogah kemičnega orožja sirijske državne vojske in njegove večkratne uporabe v državljanski vojni. Država se je organizaciji pridružila septembra 2013 in se obvezala k uničenju vsega svojega kemičnega orožja, skladno z resolucijo varnostnega sveta Združenih narodov. Resolucijo je svet sprejel po dogovoru med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in takratnim ameriškim predsednikom Barackom Obamo, ki je sledil ameriškim grožnjam napada na Sirijo. Kot izgovor za napad bi služilo raketiranje območja pod nadzorom upornikov v Guti jugovzhodno od Damaska mesec prej, med katerim je Asadova vojska uporabila sarin.
Senegalsko ustavno sodišče je razveljavilo spremembe ustave, sprejete konec prejšnjega meseca, ki zmanjšujejo predsednikova pooblastila in mu prepovedujejo sočasno vodenje stranke. Prepoznalo jih je kot neskladne z ostalimi členi ustave. Razveljavljene spremembe so med drugim nalagale vladi, da obvešča parlament o vseh dogovorih za izkoriščanje naravnih surovin, dodelile parlamentu večja preiskovalna pooblastila ter omejile moč predsednika, da razpusti parlament. Spremembe je parlament izglasoval po izvolitvi maja odstavljenega premierja Ousmana Sonka za predsednika parlamenta. Sonko tako kot predsednik države pripada stranki Pastef. Predsednik Bassirou Diomaye Faye je po maščevanju novoizvoljenega predsednika parlamenta za odstavitev z mesta premierja vložil pritožbo na ustavno sodišče, sklical referendum proti omejitvi predsedniških oblastil in napovedal ustanovitev lastne stranke.
Tanzanijska policija je zaradi hujskaštva dva dni po napovedanem, toda neizvedenem protivladnem protestu aretirala 130 ljudi. Sočasna protesta v tanzanijski gospodarski prestolnici Dar Es Salam in kenijski prestolnici Nairobi, ki bi morala potekati v torek, sta policiji obeh držav preprečili z blokado ulic. Protesta bi potekala na obletnico ustanovitve vladajoče stranke [Chama Cha Mapinduzi] v Tanzaniji in shodov za svobodne volitve leta 1990 v Keniji. Tanzanijsko notranje ministrstvo je po napovedi protesta prejšnji mesec prepovedalo vsa javna zborovanja. Zadnji protesti v Tanzaniji so potekali po splošnih volitvah oktobra lani, na katerih je po uradnih rezultatih z 98 odstotki glasov zmagala predsednica Samia Suluhu Hasan, ki vlada od leta 2021. Policija je aretirala več sto v volilno prevaro prepričanih protestnikov, po trditvah opozicijske stranke Chadema pa jih je tudi več kot 3000 ubila. Urad visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice potrjuje deset smrti.
Ameriški predsednik Donald Trump je odpustil zadnja dva demokratska člana zvezne Pomožne volilne komisije. Hkrati je preostali republikanski član odstopil sam. Izpraznjena komisija je med drugim zadolžena za prijavo glasovanja po pošti in certifikacijo glasovalnih naprav. Trump od predsedniških volitev leta 2020 dalje Demokratsko stranko obtožuje volilne prevare s štetjem neveljavnih glasov po pošti in goljufivim programiranjem glasovalnih naprav. Odpuščanja sledijo junijski odločitvi ustavnega sodišča, da sme predsednik samovoljno odpuščati uslužbence zveznih agencij. Volitve za vsa poslanska mesta v spodnjem in tretjino sedežev v zgornjem domu ameriškega parlamenta so razpisane za konec novembra.
Dodaj komentar
Komentiraj