OFFnibus
Tožilstvo Bosne in Hercegovine je začelo preiskavo proti nekaterim najvišjim predstavnikom Republike Srbske zaradi poveličevanja vojnega zločinca Ratka Mladića. Kazensko ovadbo so vložili proti nekdanjemu predsedniku Republike Srbske Miloradu Dodiku, županu Banjaluke Drašku Stanivukoviću, predsedniku parlamenta Republike Srbske Nenadu Stevandiću in ministru za zunanjo trgovino Staši Košarcu. V Črni gori Demokratska stranka socialistov zahteva razrešitev predsednika parlamenta Andrije Mandića zaradi sožalja, ki ga je izrekel ob smrti vojnega zločinca Mladića. Zakon o prepovedi poveličevanja genocida in vojnih zločincev v Bosni in Hercegovini je bil sprejet leta 2021, ko je takratni visoki predstavnik Valentin Inzko vsilil dopolnitve kazenskega zakonika. Doslej sta bili na podlagi tega zakona izrečeni le dve pravnomočni sodbi. Po Mladićevi srmti so v več mestih v Republiki Srbski organizirali shode, na katerih so mu izkazovali čast. Hkrati je pravosodni minister Srbije Nenad Vujić izjavil, da bo obsojeni vojni zločinec pokopan v Srbiji »z najvišjimi državnimi častmi«.
Izraelsko ministrstvo za obrambo je sporočilo, da je z Grčijo sklenilo dogovor za izvoz orožja v vrednosti okoli treh milijard evrov. Gre za izraelske sisteme protizračne obrambe, namenjene prestrezanju raket, dronov in bojnih letal. Na izraelskem ministrstvu pojasnjujejo, da bodo v Grčiji vzpostavili celovit, večplasten sistem zračne obrambe, ki temelji na »njihovih izkušnjah iz vojne«. Grška vlada sicer za prihodnjih deset let načrtuje širšo modernizacijo vojske, za kar namerava porabiti skoraj 30 milijard evrov. To vključuje tudi nakup bojnih letal iz Združenih držav ter vojaških ladij iz Francije in Italije.
Italijanska vlada je za 15 dni podaljšala suspenz schengenskih sporazumov s Španijo in podaljšala omejitve, uvedene po množičnem prihodu migrantov v špansko avtonomno mesto Ceuta pred mesecem dni. V odgovor je špansko notranje ministrstvo sporočilo, da bo za 15 dni podaljšalo mejni nadzor na letališčih in v pristaniščih za potnike, ki v Španijo prihajajo iz Italije. Španske oblasti navajajo, da v Ceuti še vedno ostaja med pet tisoč in osem tisoč ljudi, potem ko je iz Maroka mejo po morju prešlo najmanj 72 tisoč ljudi. Na španski strani meje so našli najmanj 82 mrtvih migrantov, Maroko pa je potrdil še 14 smrtnih žrtev. Italijansko ministrstvo za notranje zadeve je sporočilo, da je bila odločitev o podaljšanju suspenza sprejeta »zaradi nadaljevanja okoliščin, ki so privedle do ponovne uvedbe teh ukrepov«. Španska vlada je nadzor za potnike iz Italije prvič uvedla 8. avgusta v odziv na italijansko zamrznitev schengenskih sporazumov s Španijo in sporočila, da bo trajal mesec dni. Pred tem je španska vlada italijanske ukrepe označila za »nepravične, v nasprotju z interesi Evropske unije in diskriminatorne do prebivalcev Španije«.
Danes se je začelo zbiranje podpisov za razpis zakonodajnega referenduma o Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Do vključno petega oktobra morajo pobudniki, to so Zveza svobodnih sindikatov, Konfederacija sindikatov Pergam, Sindikat vzgoje in izobraževanja in civilna iniciativa Glas ljudstva, zbrati 40 tisoč podpisov. Pobudniki referenduma trdijo, da ni potrebe po interventnih ukrepih in da omnibus zakon, ki posega v več kot deset drugih zakonov, uvaja sistemske spremembe, ki škodijo delavcem in slabijo javne blagajne. Posebej kritični so do uvedbe socialne kapice, zaradi katere bi bilo v socialnih blagajnah manj denarja. Poleg tega ocenjujejo, da bo interventni zakon povzročil izpad v pokojninski blagajni, saj bi upokojenci po novem v primeru zaposlitve še vedno prejemali polno pokojnino. Nadaljevanje dela bi bilo po izpolnitvi pogojev za upokojitev odvisno od soglasja delodajalca. Pobudniki referenduma nasprotujejo tudi spremembam v zdravstvu, po katerih bi lahko zdravstveni delavci, zaposleni v javni zdravstveni mreži, hkrati delali pri zasebnikih. Poleg tega bi javni zdravstveni zavodi lahko sklepali pogodbe z zasebniki. Zakon je parlament še pred oblikovanjem nove vlade sprejel na predlog poslancev Nove Slovenije, Slovenske ljudske stranke, Fokusa, Demokratov in Resni.ce, glasove zanj pa so prispevali tudi poslanci Slovenske demokratske stranke. Potem, ko so sindikati vložili pobudo za razpis referenduma, je parlament konec maja odločil, da referendum ni dopusten zaradi ustavne prepovedi referenduma o davčni politiki. Sindikati so se junija obrnili na ustavno sodišče, ki je nato odločilo, da je referendum dopusten z obrazložitvijo, da omnibus zakon v nezanemarljivem obsegu ureja tudi področja, glede katerih ustava referenduma ne prepoveduje.
Mandatno-volilna komisija državnemu zboru predlaga, da ne prizna imunitete predsedniku Gibanja Svoboda in poslancu Robertu Golobu ter dovoli začetek kazenskega postopka v tako imenovani zadevi Bobnar. Golob je predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića in Mandatno-volilno komisijo obvestil, da se ne bo skliceval na imuniteto. Kot je navedel, bo tudi sam glasoval za to, da se mu imuniteta ne prizna oziroma da se na ljubljanskem okrožnem sodišču začne kazenski postopek zoper njega. Spomnimo, Specializirano državno tožilstvo je ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji za začetek kazenskega postopka proti Golobu, in sicer zaradi nedovoljenega dajanja daril v času, ko je opravljal funkcijo premierja. Po navedbah tožilstva je to povezano z oktobra vloženo zahtevo za sodno preiskavo proti Golobu zaradi obtožbe vmešavanja v delo policije v času spora z nekdanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar. Za kaznivo dejanje dajanja daril za nezakonito posredovanje je predvidena kazen do šest let zapora.
Akademskih 15
Z današnjim dnem se začenja novo šolsko leto. Prvič bo v srednjo šolo vstopilo okoli 26 tisoč mladih, v šolske klopi pa bo prvič sedlo okoli 19 tisoč prvošolčkov. Za te je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino pripravilo prav posebno popotnico v novo šolsko leto. Dobili so namreč dva emblema slovenske države, in sicer ustavo republike in zastavo. Naklada ustav je znašala 45 tisoč izvodov v slovenskem jeziku ter tisoč izvodov za pripadnike italijanske in madžarske skupnosti. Za te so odšteli slabih 17 tisoč evrov, v ceno pa je bila vključena tudi distribucija in dostava do enot zavoda za šolstvo, kjer so jih prevzele šole. Zastavic je Ministrstvo za obrambo naročilo več kot 23 tisoč, zanje pa so odšteli okoli 24 tisoč evrov. Podeljevanje ustave je v javnosti sprožilo val kritik, saj se te podeljuje otrokom, ki večinoma še ne znajo brati. Ravnateljica Osnovne šole Ljudski vrt Ptuj je denimo dejala, da bi ta denar lahko na ministrstvu uporabili za kaj drugega, na primer za nakup nove računalniške opreme v šolah.
Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani je končala prenovo objekta, ki se nahaja v bližini živalskega vrta in je po obnovi namenjen kabinetom za zaposlene ter nastanitvi za gostujoče učitelje in raziskovalce. Objekt, znan kot »hiša čez potok«, je v lasti fakultete od leta 1969, a je bil zadnjih šest let prazen. Prenovitvena dela so trajala 10 mesecev, končni strošek prenove pa znaša 470 tisoč evrov, kar je fakulteta pokrila z lastnimi sredstvi. Tako imenovana »hiša čez potok« pa ni edina taka nepremičnina fakultete. Biotehniška fakulteta si lasti še dva objekta, enega v Šentvidu, kjer fakulteta oddaja stanovanja, drugega pa v Domžalah, kjer kot najemnik živi upokojenec fakultete.
Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport je 21. avgusta objavilo javni razpis za izbiro ponudnikov subvencionirane študentske prehrane za leti 2027 in 2028. Višina sredstev na razpisu znaša slabih 17 milijonov evrov za leto 2027 in slabih 12 milijonov in pol za leto 2028. Z razpisom ministrstvo sicer zvišuje maksimalno ceno obroka za 50 centov, ta po novem znaša 9 evrov in 50 centov. Obenem pa se višina subvencije ne dviguje, kar lahko vodi do tega, da bodo študentke in študenti za obrok plačali 50 centov več. Ponudniki študentske prehrane lahko prijavo na razpis oddajo do 11. septembra. V razpisni dokumentaciji na spletni strani ministrstva, kjer so navedeni tudi pogoji in postopek prijave, ni zaznati ločevanja ponudnikov na tip A in tip B, kot je to veljalo za prejšnji razpis. Pod tip A oziroma nekakšno privatniško kategorijo so v prejšnjem razpisu sodili klasični ponudniki, na primer restavracije in gostilne, pod tip B oziroma javno kategorijo ponudnikov pa javni zavodi, ki imajo v svojih prostorih lastno kuhinjo ter sami pripravljajo in ponujajo hrano. Namen delitve na dve kategoriji v prejšnjem razpisu je bil lajšanje prijave javnim zavodom z lastno infrastrukturo za prehranjevanje.
V petek je na Študentskem kampusu potekala seja volilne komisije Študentske organizacije Univerze v Ljubljani. Na njej so potrdili razpis volitev v študentski zbor organizacije in upravne odbore študentskih organizacij visokošolskih zavodov za prihodnje mandatno obdobje. Volitve bodo potekale v sredo, 14. oktobra, na osemindvajsetih volilnih enotah, ki predstavljajo visokošolske zavode. Kandidaturo lahko kandidatke, ki so združene v listo ali kandidirajo posamično, oddajo do petka, 18. septembra. Kandidature se še vedno vlaga v živo ali po pošti. Postopek prijave kandidature in pogoji zanjo so navedeni v sklicu volitev na spletni strani organizacije.
OFF je pripravila vajenka Mila, mentoriral je Matej, univerzitetni blok novic je pripravila Karin.
Dodaj komentar
Komentiraj