Počitnice v Ceuti
V avtonomni mesti Ceuta in Melilla, severnoafriški ozemlji Španije, je iz Maroka v četrtek in petek v 24 urah priplavalo skoraj 60 tisoč migrantov, predvsem v Ceuto. Župan-predsednik avtonomnega mesta Juan Jesús Vivas je dejal, da je pred tem v istem tednu Ceuto po morju doseglo več kot 1500 migrantov. Španska vlada je za ustavitev plavalcev v Ceuto napotila vojsko, pri čemer točnega števila vojakov ni navedla, je pa skoraj podvojila število pripadnikov civilne garde, ki jih je bilo v Ceuti prej 80. Španske oblasti so do zdaj naštele skupno nekaj manj kot sto umrlih na poti. Več sto jih je pomorska reševalna služba rešila iz morja. Na kopenski meji med Marokom in Melillo se je policija tudi spopadla z migranti. Do petkovega večera, 27. obletnice kronanja maroškega kralja Mohameda Al Alavija, je po podatkih španske vlade avtonomni mesti prostovoljno zapustilo in se v Maroko vrnilo skoraj 50 tisoč migrantov, do konca tedna pa okoli 95 odstotkov.
Eden od migrantov, strah in trepet Evrope, je zatrdil, da je v Ceuto priplaval za zabavo.
Ceuta ima okoli 70 tisoč prebivalcev, od katerih približno polovica govori špansko, polovica pa arabsko. Množični prihod migrantov iz Maroka je tako za kratek čas podvojil število prebivalcev avtonomnega mesta. Razmere po prihodu in odhodu migrantov opiše Alejandro Quiroga, profesor zgodovine Španije na Complutenski univerzi v Madridu.
Quiroga poroča, da so odšli razočarani migranti iz Maroka, ki so zaradi lažnih novic pričakovali azil ob prihodu, ostali pa so mladoletni migranti in migranti iz podsaharske Afrike.
Razmere, v katerih so se po prihodu znašli, opiše eden od mladoletnih migrantov.
Špansko ustavno sodišče je konec junija razsodilo, da ni zakonito avtomatsko deportirati migrantov, ki mejo prečkajo po morju, v nasprotju s tistimi, ki mejo prečkajo po kopnem in pri tem preplezajo ograjo, kar pojasni način množičnega prehoda meje prejšnji teden. Po mnenju sogovornika pa je bila za množično prečkanje meje ključna pasivnost maroške policije.
Španska vlada je od leta 2019 sklenila več dogovorov z maroško vlado o nadzoru migracij v zameno za špansko pomoč pri financiranju protimigrantskih ukrepov v skupni vrednosti več kot 120 milijonov evrov. V zameno za zadrževanje migracij je Španija med drugim leta 2022 priznala maroško oblast nad ozemljem Zahodne Sahare, ki so ga do takrat Združeni narodi še obravnavali kot špansko kolonialno ozemlje pod maroško vojaško okupacijo. Odpoved zadrževanja migrantov je po oceni sogovornika treba razumeti kot pritisk Maroka na Španijo.
Španska vlada premierja Pedra Sáncheza se ni zamerila le maroškemu kralju. Po začetku ameriško-izraelskega napada na Iran je ameriški vojski odrekla uporabo španskih letališč kot baz za bombardiranje Irana. Odhodkovni odbor spodnjega doma ameriškega parlamenta je nato izdal poročilo, ki je je vseboval opredelitev Ceute kot maroškega ozemlja in Španije pa kot njegove kolonizatorke.
Pred veselim fantom, ki ste ga slišali na začetku, so se zatresli evropski vladarji vse do Finske. Italijanska premierka Giorgia Meloni iz fašistične stranke Bratje Italije je takoj pozvala k suspendiranju Španije iz Schengenskega območja. Svoje schengenske sporazume je italijanska vlada nato zamrznila. Pozivu k začasni izključitvi Španije so se pridružile vlade Češke, Avstrije, Švedske, Danske in Finske. Nadzor na meji s Španijo je ponovno uvedlo francosko notranje ministrstvo, na ponovno uvedbo nadzora na svojih notranjih schengenskih mejah pa se je pripravila tudi finska vlada. Reakcije desnice komentira sogovornik.
Maroška vlada je tako kaznovala Španijo in podelila evropskim desničarjem propagandno zmago. Resnične žrtve pa niso pred Afričani prestrašeni italijanski fašisti, ampak izrabljeni, prevarani in premočeni migranti.
Dodaj komentar
Komentiraj