Marksistični krožek proti omnibusom
Avgust se bliža koncu, s tem pa tudi parlamentarno poletje in počitnice, ki s svojim zaključkom napovedujejo pestro jesen na slovenskem političnem parketu. Poleg novembrskih lokalnih volitev se bomo na volišča odpravili tudi zaradi glasovanja na referendumih. Obetajo se nam namreč zakonodajna referenduma o parlamentarni preiskavi in o spremembah zakona o lokalnih volitvah ter paket treh posvetovalnih referendumov – o ukinitvi obveznega prispevka za Radiotelevizijo Slovenija, o pogojevanju denarne socialne pomoči ter prav tako o spremembah zakona o lokalnih volitvah. Ob poplavi vseh postopkov in priprav na volilno obarvane jesenske nedelje pa je z odločitvijo ustavnega sodišča jasno, da bomo odločali še o enem vprašanju, in sicer o Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije.
Ustavno sodišče je v začetku meseca razveljavilo sklep državnega zbora o nedopustnosti razpisa naknadnega zakonodajnega referenduma o prej omenjenem interventnem zakonu. Referendum so poslanci ustavili konec maja, sklicujoč se na ustavo, ki v 90. členu prepoveduje referendumsko odločanje o davkih in dajatvah, ki jih med drugimi posegi ureja interventni zakonodajni paket. Sindikati so junija v odgovor na potezo parlamenta vložili zahtevo za ustavno presojo sklepa državnega zbora o nedopustnosti referenduma, ustavno sodišče pa je pred dobrimi tremi tedni odločilo, da je referendum v konkretnem primeru dopusten. V obrazložitvi je sodišče namreč pojasnilo, da zakon vsebuje vsebine, glede katerih 90. člen ustave ne prepoveduje referenduma ter da ti deli ne predstavljajo minimalnega dela omnibus zakona.
Pričakovano se je koalicija, predvsem Slovenska demokratska strank, znesla nad sodiščem. Po zavrnitvi nedopustnosti referenduma je premier Janez Janša hitro posegel po telefonu in užaljeno zapisal: Pričakovano. Branijo od levičarske politike povzročeno škodljivo stanje, zaradi katerega nas je Hrvaška prehitela po neto plačah. Kje je modrost ustavnega sodišča iz decembra 2012? Poslanec SDS-a Žan Mahnič pa je dodal, da bo potreben resen razmislek o tem, v kakšni meri, če sploh, odločitve ustavnega sodišča še upoštevati, ker ne opravlja več svoje ustavne funkcije ter da je sodišče postalo politični podaljšek radikalne levice. Odziv SDS-a je pričakovan, saj svojo gonjo proti sodni veji oblasti, neodvisno od tega, za katero sodišče gre, vodijo že vsaj od afere Patria. Retoriko boja proti krivosodju pa so okrepili maja, po zmagi Janše in njegovega odvetnika, zdaj notranjega ministra Francija Matoza na koprskem višjem sodišču v primeru Trenta.
Seveda bi na tem mestu lahko tako ali drugače moralizirali o tem, kako mora obstajati medsebojno spoštovanje med vejami oblasti ter kako mora biti vsaka od teh neodvisna. Lahko bi povzemali izjave nekdanjih ustavnih sodnikov, ki so v preteklih tednih poudarjali, da odločitev ustavnega sodišča morda vladi in parlamentu ni vedno všečna, a jo morata kljub temu brezpogojno spoštovati in izvrševati, kar jima je naložilo. Resnici na ljubo odziv Janše ni nepričakovan, sploh ob dejstvu, da je bil prav Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije osnova za ustoličenje četrte vlade Janeza Janše. Omenjeni zakonodajni paket ni le način izbrisa politik pretekle vlade in jasna postavitev gabaritov, kjer se bodo odvijali kulturni in drugi boji z opozicijo. Dotični interventni zakon je predvsem materializacija razmerij med koalicijski strankami in kao nekoalicijsko Resni.co ter vzpostavitev načina delovanja teh dveh akterjev. Poseg ustavnega sodišča v interventni zakon je tako za Janšo poseg v legitimnost trenutne vlade.
Bolj povedna kot odziv vlade pa je drža ustavnega sodišča. To je namreč proti nedopustnosti referenduma odločilo s prepričljivo večino, in sicer sedem proti ena. Čeprav posamezniki, organizacije ali politični akterji lahko vložijo predlog za ustavno presojo glede posameznih delov omnibus zakona, pa se podobne selektivnosti ne morejo poslužiti v primeru zbiranja podpisov za referendum, saj se lahko referendum razpiše le za zakon v celoti in ne le za njegove posamezne člene. Ustavno sodišče je v svoji odločitvi prepoznalo oviro, ki jo predstavlja omnibus tehnika. Kot je razsodilo, so posamezna področja, ki jih ureja intervencijski zakon, tako pomembna in obsežna, da je treba zaščititi pravico do referenduma.
Ustavni sodniki so tako člene zakona, ki se nanašajo na davke in dajatve, prepoznali kot nekakšen vrinjeni način za preprečevanje referendumskega odločanja o zakonskem paketu. Bistvena je zlasti njihova opredelitev do omnibus tehnike, ki naj bi se je zakonodajalci po mnenju sodišča posluževali izjemoma in s posebno utemeljitvijo. Kot so navedli, bi lahko njegovi predlagatelji zakon že pred njegovo potrditvijo vsebinsko razdelili na dva dela. Vsebino oziroma člene zakona, o katerih se glede na 90. člen ustave ne sme odločati na referendumu, bi tako lahko umestili v ločen zakonodajni predlog.
Slovenska demokratska stranka in za njo capljajoča koalicija je tako skopala jamo, v katero je ne nazadnje padla sama. Primorana je bila razpisati datum začetka zbiranja podpisov za razpis zakonodajnega referenduma o interventnem zakonu. Tega ne morejo ločiti na več delov, ga umakniti ali spremeniti. Zdaj je žogica pri sindikatih, ki bodo morali zbrati 40.000 podpisov, pri čemer je povedno dejstvo, da so jih maja v treh dneh in pol zbrali več kot 47.000, kljub temu da so jih potrebovali le 2.500. Če se bomo volivci jeseni podali na še eno glasovanje ter zakon zavrnili, pa se bo dno jame, ki si jo je izkopala koalicija, začelo še dodatno vdirati. Zavrnitev zakona namreč pomeni, da se vseh vprašanj, zajetih v omnibus zakonu, za eno leto ne bodo smeli dotakniti.
V preteklih letih smo spremljali postopno nadgrajevanje omnibus tehnike kot široko obsegajočega načina uveljavitve politične volje vladajoče konstalacije. Če je šlo sprva za urejanje kriznih razmer z nekaj dodatnimi, nenujnimi členi, se je to kar hitro prelevilo v zavajanje ljudi s kupom balasta, vrh pa je doseglo z namernim preprečevanjem izvedbe referenduma oziroma vsaj s poskusom tega. Odločitev ustavnega sodišča tako ni pomembna le v kontekstu interventnega zakona in Janševe vlade, temveč kot splošno prepoznavanje omnibus zakonov kot načina, s katerim tako kvazi leve kot desne vlade skušajo zaobiti ustaljene zakonodajne postopke.
Dodaj komentar
Komentiraj