OFF krogle s Tromostovja
Urugvajski sindikat gradbenih delavcev SUNCA je s predstavniki delodajalcev gradbeniškega sektorja po več kot štirih mesecih pogajanj in stavk dosegel prehodni dogovor o postopnem skrajšanju delovnega tedna s 44 na 40 ur. Podrobnosti dogovora še niso dokončne. Potrditi ga morajo še obe strani ter ministrstvo za delo in socialno varnost. Predsednik sindikata Richard Ferreira je napovedal, da se bo postopno skrajševanje delovnega tedna za eno uro na leto pričelo prihodnje leto. Trenutni sistem določa 44 ur dela tedensko, deveturni delavniki potekajo od ponedeljka do četrtka, v petek pa delovni dan obsega osem ur. Po navedbah Ferreire dogovor vključuje tudi zvišanje plač, določbe o duševnem zdravju in druge socialne ugodnosti. Podrobnosti sicer ni razkril.
Izraelski finančni minister Bezalel Smotrič je napovedal, da bo sionistična tvorba namenila dobrih 32 milijonov evrov za prevzem nadzora nad več kot 70 zgodovinskimi najdišči na okupiranem Zahodnem bregu. Sredstva so sicer del slabih 72 milijonov evrov vrednega načrta, ki ga je vlada odobrila maja in predvideva okupacijo ozemelj z arheološkimi najdišči predvsem na Zahodnem bregu in v dolini reke Jordan. Skupina ministrov, imenovana vladni usmerjevalni odbor, je sporočila, da bo ministrstvo za naselja prejelo 45 milijonov evrov neposrednega financiranja ter nadaljnjih 41 milijonov evrov, namenjenih za posamezne vloge. Omenjena sredstva je ministrstvo za naselja prejelo na dan, ko je finančni odbor izraelskega parlamenta odobril ločenih 86 milijonov evrov neposrednih sredstev temu resorju. Izraelska okupatorska vojska medtem na Zahodnem bregu izvaja racijo v begunskem taborišču Kalandija.
Ostajamo pri vesteh o sionistih. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v videoposnetku, ki ga je objavil na družbenih omrežjih, dejal, da Izrael ne bo sprejel načrta za Gazo, ki ga podpirajo Združene države. Dejal je, da načrta ne bo sprejel niti po tem, ko je prejel zagotovila, da se bo izraelska vojska s palestinskega ozemlja umaknila šele po popolni razorožitvi palestinskega odporniškega gibanja Hamas. Netanjahu se je v ponedeljek namreč sestal z Odborom za mir, ki ga je ustanovil ameriški predsednik Donald Trump. Netanjahu trdi, da mu je ameriški predsednik takrat zagotovil, da se smejo sinostične sile iz Gaze umakniti šele po razorožitvi Hamasa. To je v nasprotju z dogovorom, na katerega je v petek pristalo palestinsko odporniško gibanje, ki predvideva njegovo razorožitev ob postopnem umiku Izraela. Da kljub ponujeni razorožitvi Hamasa nima namena prekiniti genocida v Gazi, izraelska vojska dokazuje s topniškim obstreljevanjem mesta Han Junis ter vdorom vojaških vozil in streljanjem v begunskih taboriščih Nusejrat in Burejdž.
Predstavniki Libanona in sionistične tvorbe so v Rimu začeli nov krog pogovorov ob posredovanju Združenih držav Amerike o končanju vojne na Bližnjem vzhodu, ki so jo sicer skupaj z Izraelom zakuhale same. Na junijskih pogajanjih, ki so potekala v Washingtonu, sta se izraelska in libanonska delegacija dogovorili o okvirnem sporazumu, ki vključuje razorožitev odporniškega gibanja Hezbolah, postopnem umiku izraelskih sil z juga Libanona ter napotitvi libanonske vojske na to območje. Hezbolah, ki ga je izraelska vojska napadla po tem, ko so sionisti ob pomoči vojske Združenih držav ubili iranskega vrhovnega voditelja ajatolo Alija Hameneja, na razorožitev ali drugo popuščanje Izraelu ni pristal.
Jemensko odporniško gibanje Ansar Alah, znano kot Hutiji, je sporočilo, da so pred obalo savdskega pristaniškega mesta Janbu ob Rdečem morju napadli savdski tanker. Gre za osmi tanker Saudove Arabije, ki so ga borci gibanja napadli, odkar so konec prejšnjega meseca razglasili pomorsko blokado Saudove Arabije. Ukrep je odgovor na napad na letališče v prestolnici Sana, ki ga je jemenska vojska s sedežem v Adenu ob pomoči saudskih oblasti izvedla sredi julija.
Srbska lista je na kosovsko ustavno sodišče vložila pritožbo na odločitev vrhovnega sodišča o potrditvi izidov junijskih volitev, na katerih je stranka osvojila devet od desetih poslanskih sedežev, rezerviranih za srbsko manjšino. Srbska lista namreč izpodbija dejstvo, da je Nenad Rašić iz Stranke za svobodo, pravičnost in obstanek osvojil poslanski mandat. Srbska lista trdi, da je bistvo pritožbe zaščita ustavne pravice srbskega, a tudi drugih nevečinskih narodov do pristne politične zastopanosti. Dejali so, da če bi se uveljavilo pravilo, da politične predstavnike ene skupnosti lahko odločilno izvolijo pripadniki drugih skupnosti, bi bil pod vprašajem sam namen rezerviranih parlamentarnih sedežev. Po navedbah Rašića je ta svoj poslanski mandat prejel predvsem z glasovi srbske manjšine, a tudi s podporo drugih manjšinskih skupnosti. Kosovsko ustavno sodišče je sicer leta 2023 zavzelo stališče, da lahko pripadniki manjšinskih skupnosti prejmejo glasove v katerem koli delu Kosova, brez etničnih omejitev za volivce, vendar se glasovi lahko razveljavijo, če obstajajo jasni dokazi o specifičnih volilnih nepravilnostih ali goljufiji.
Črnogorski premier Milojko Spajić je sporočil, da država ne bo gradila centrov za vračanje migrantov v sodelovanju z Evropsko unijo. Kot je dejal, Črna gora ni sodelovala v pogajanjih o ustanovitvi takšnih centrov na svojem ozemlju, prav tako vlada ni prejela uradne pobude za njihovo odprtje. V primeru, da bi tako ponudbo prejeli, bi jo sicer zavrnili. Spajić se je s tem odzval na poročanje črnogorskih in tujih medijev, da je Črna gora med državami, na ozemlju katerih Evropska unija načrtuje izgradnjo novih migrantskih centrov. Ideja o izgradnji centrov na črnogorskem ozemlju je, po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina, zrasla na italijanskem zelniku. Spomnimo, Italija in Albanija sta jeseni 2023 podpisali protokol o okrepitvi sodelovanja na področju migracij, na podlagi katerega je Italija na albanskem ozemlju zgradila dva migrantska centra. Unija je svoj interes za eksternalizacijo meja oziroma deportacijo migrantov v države izven EU ponovno izkazala v začetku julija. Takrat sta Evropski parlament in Svet Evropske unije dosegla dogovor o pospešitvi postopkov vračanja migrantov, ki so jim oblasti članic zavrnile prošnjo za mednarodno zaščito, v tretje države. Dogovor v praksi državam Evropske unije omogoča vzpostavitev centrov za vračanje migrantov zunaj ozemlja EU.
Poslanci državnega zbora so za začetek zbiranja podpisov v podporo zahtevi za razpis zakonodajnega referenduma o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije določili torek, prvi september. Pobudniki referenduma imajo na voljo 35 dni oziroma do petega oktobra, da zberejo 40 tisoč overjenih podpisov. Spomnimo, državni zbor je konec maja sprejel sklep o nedopustnosti referenduma, kar je koalicija utemeljevala s tem, da interventni zakon v več kot polovici členov ureja davke in druge dajatve, 90. člen ustave pa referendume o davkih prepoveduje. V odgovor na blokiranje referenduma so sindikati junija vložili zahtevo za ustavno presojo sklepa državnega zbora o nedopustnosti referenduma. Ustavno sodišče je nato v ponedeljek parlamentarni sklep o nedopustnosti referenduma razveljavilo z obrazložitvijo, da zakon vsebuje tudi vsebine, ki se ne nanašajo na področja, glede katerih referenduma ni dopustno razpisati. Pri tem te ne pomenijo minimalnega dela zakona in urejajo pomembna vprašanja. Tak zakon kot celota po mnenju sodišča tako ni zakon, na katerega bi se nanašala ustavna prepoved referendumov o davkih.
Iz stranke Levica so sporočili, da niso podprli pobude za ustavno presojo 17. člena novele zakona o gospodarskih družbah. Pretekli teden je več slovenskih medijev poročalo, da so vse tri opozicijske stranke vložile zahtevo za oceno ustavnosti. Kljub temu da so poslanci Levice glasovali proti noveli, sta zahtevo vložili le stranki Gibanje Svoboda in Socialni demokrati. Iz Levice so sporočili, da je omenjeni člen novele po njihovem mnenju nekakšen »trojanski konj« znotraj sicer potrebnih dopolnitev zakonodaje, ki so izhajale iz usklajevanja z evropskimi direktivami. Dodali so, da zakonodaje ne bi smeli prilagajati eni sami družbi. Po mnenju stranke bi morala vlada, potem ko je primer družbe GEN-I razkril pomanjkljivosti obstoječe zakonodaje, pripraviti sistemsko rešitev, ki bi veljala za vse primerljive družbe in ne zgolj za en konkreten primer. V stranki menijo, da dejstvo, da je sprememba nastala po konkretnem primeru, samo po sebi še ne pomeni, da je neustavna ali napačna.
Predsednica države Nataša Pirc Musar je v pogovoru za Televizijo Slovenija in 24ur priznala, da med vožnjo, v kateri je utrpela prometno nesrečo in si zlomila ključnico, ni bila pripeta z varnostnim pasom. Očitke, da je bila javnost o nesreči obveščena prepozno, je Pirc Musar komentirala, češ da zaradi funkcije, ki jo zaseda, javnosti ne bi bilo pametno dajati necelovitih informacij. V času vožnje sta bili v avtomobilu z njo tudi dve prijateljici, pri čemer je bila z varnostnim pasom pripeta le ena od njiju. Očitno je predsednica pozabila na lekcije, ki jih je svojemu sinu še kako pokroviteljsko podajala poleti 2022.
Red je vedno pas pripet!
Ker ni bila pripeta, je z ograje Tromostovja izginila še ena kamnita krogla. Po poročanju portala N1 je, potem ko je pred slabim mesecem s Tromostovja izginila ena od kamnitih krogel, zdaj pogrešana še ena. Slovenska tiskovna agencija je na Mestno občino Ljubljana naslovila vprašanje, ali je znano, kaj se zgodilo s prvo kroglo in kako bodo ukrepali ob izginotju druge, a odgovora še niso prejeli. Potem ko je konec lanskega leta brez glave ostal Titov spomenik v Velenju, so jo tokrat skupili Plečnikovi mostovi.
Dodaj komentar
Komentiraj