Evropa proti obljubljeni deželi
Zunanji ministri Evropske unije so na ponedeljkovi seji sveta EU v Bruslju sprejeli paket sankcij proti trem izraelskim naseljencem in štirim organizacijam, ki izvajajo nasilje nad Palestinci in naseljenski kolonializem na okupiranem ozemlju Zahodnega brega. Poleg tega so podobne sankcije sprejeli za nekatere pripadnike palestinskega odporniškega gibanja Hamas. Predvidene sankcije, ki bodo začele uradno veljati šele ob koncu celotnega zakonodajnega postopka, zajemajo zamrznitev premoženja znotraj unije in prepoved vstopa v Evropsko unijo.
Evropska komisija je v sredini septembra lani napovedala, da bo predlagala tri ukrepe proti izraelski vladi, in sicer začasno prekinitev določenih trgovinskih členov pridružitvenega sporazuma med EU in tvorbo, sprejetega leta 2000, začasno prekinitev bilateralne podpore tvorbi ter uvedbo sankcij proti pripadnikom Hamasa, nekaterim izraelskim ministrom in izraelskim naseljencem. Po navedbah EU je bil glavni zaviralec odobritve slednjih sankcij nekdanji madžarski premier Viktor Orban, njegov nič kaj bolj levi naslednik Peter Magyar pa se je sicer tokrat odločil podpreti sankcije.
Sogovornik Giuseppe Acconcia, profesor zgodovine in mednarodnih odnosov na univerzi v Milanu, pravi, da sta na odločitev ministrov vplivala predvsem menjava madžarske vlade ter porast nasilja izraelskih naseljencev nad Palestinci in nasilnega odvzema njihovega ozemlja.
Zunanji ministri so torej sprejeli zgolj minimalne ukrepe, ki so usmerjeni proti posameznikom in določenim organizacijam, medtem ko podobnih ukrepov proti izraelski vladi niso sprejeli. Kot poroča Euractiv, je podpredsednica komisije Kaja Kallas po posvetovanju s komisarjem za trgovino Marošem Šefčovičem nameravala na seji predstaviti štiri možnosti prekinitve trgovine z naselbinami na okupiranem ozemlju. Med njimi je torej popolna prekinitev trgovinskega sodelovanja in prepustitev uvedbe sankcij vsaki državi članici. Ministri poleg tega niso dosegli dogovora o uvedbi carin ali kvot na dobrine, uvožene iz naselbin okupiranega ozemlja, kot so datlji in vino, ki so ga predlagali francoski in švedski poslanci Evropskega parlamenta v pismu, naslovljenem na Kallas. Acconcia ob tem poudarja, da je sankcioniranje posameznikov in organizacij, ki izvajajo sistemsko nasilje na okupiranem ozemlju, pomembno, hkrati pa izpostavlja, da to ni dovolj in da mora EU prekiniti vsa sodelovanja s sionistično tvorbo ter podpreti iniciative civilne družbe in aktivistov.
Evropska unija je sankcije izrekla tudi pripadnikom in podpornikom Hamasa, kar sogovornik označi kot pogosto taktiko unije, kako stigmatizirati in očrniti propalestinsko gibanje ali podobna gibanja na osi odpora.
Sogovornik pove več o tem, kako se Izrael predstavlja kot demokratična država na Bližnjem vzhodu in tako pridobiva podporo drugih držav. Kljub temu pa so nekatere države članice v zadnjih dveh letih zmanjšale svojo podporo tvorbi.
Seznam posameznikov in organizacij še ni dokončno oblikovan, vendar so imena sedmih že znana. Po poročanju palestinske tiskovne agencije Vafa sta med štirimi organizacijami združenje Našala, ki je bilo ustanovljeno leta 2005 in ilegalno gradi kolonistična naselja na Zahodnem bregu, ter organizacija Amana, ki od svoje ustanovitve leta 1979 nadzoruje gradnjo naselij, gradi hiše, oddaja prikolice in kupuje zemljo na Zahodnem bregu. Amana spada pod naselbinsko vejo nacionalistično-verskega gibanja Guš Emunim, ki je poleg Zahodnega brega naseljevanje spodbujala tudi v Gazi, na Golanski planoti in na egiptovskem Sinajskem polotoku.
Med znanimi imeni sta tudi izraelska nevladna organizacija Hašomer Još in njen izvršni direktor Avihaj Svisa, ki se predvsem ukvarja z zaščito ozemelj območja C, ki jih neposredno upravlja samo izraelska vlada, in pri tem preganja Palestince in pastirje ter podpira ustanavljanje kolonialnih pastirskih naselbin. Sankcije bodo doletele tudi Regavim in njenega direktorja Meira Deutscha, ki sta med drugim aktivna na pravnem in medijskem področju, zlasti proti palestinski gradnji in za izseljevanje prebivalstva. Nenazadnje bodo sankcije doletele tudi Daniello Weiss, eno izmed vodilnih političnih osebnosti naseljenskega kolonializma na Zahodnem bregu in ustanoviteljico omenjene organizacije Našale.
Sogovornik pojasni delovanje takih organizacij, ki predvsem gradijo začasne in nelegalne naselbine, te pa se sčasoma povečajo in vse bolj posegajo v dnevno življenje tam živečih Palestincev.
Izraelska vlada je avgusta lani sprejela predlog finančnega ministra Bezalela Smotriča in odobrila začetek dolgo odlašanega nezakonitega naselbinskega projekta v območju Vzhod 1 v bližini vzhodnega Jeruzalema. Vlada je tako omogočila gradnjo več kot 3000 domov na tem območju, ki bi vzhodni Jeruzalem povezala z obstoječo naselbino na vzhodu, imenovano Male Adunim. Sionisti bodo tako Zahodni breg razdelili na severni in južni del ter še bolj razdrobili Palestino. Več o naseljenski kolonizaciji pove sogovornik.
Evropska unija je naposled le sprejela sankcije proti sionistom na Zahodnem bregu, vendar se uvedbe ostrejših gospodarskih sankcij, ki bi dejansko prizadele Izrael, še otepajo.
Komentarji
opa, acconccia že do milana prilezel :-)
Komentiraj