OFF izgona Palestincev iz Gaze
Izraelski minister za nacionalno varnost Itamar Ben-Gvir je predstavil načrt za prisilno izselitev vseh Palestincev iz Gaze v časovnem obdobju sedmih let. V okviru načrta bi ustanovili poseben vladni urad in sklenili sporazume z državami, ki bi sprejele izgnance iz Gaze, s čimer bi zagotovili finančno in organizacijsko podporo. Načrt za »prostovoljno izselitev«, kot jo imenuje minister, predvideva izgon 250 tisoč Palestincev v prvem letu, nato pa preostalih približno 2 milijonov prebivalcev v naslednjih šestih letih. Poleg tega je volivcem v primeru, da bo njegova stranka po oktobrskih volitvah ostala v vladi, obljubil prizadevanje za ustanovitev ministrstva za izseljevanje. Medtem se teroriziranje Palestincev v Gazi nadaljuje. Izraelska vojska je izvedla več napadov z droni v naselju Rimal na zahodu enklave, v katerem so ubili enega in poškodovali več Palestincev.
Vrhovno sodišče v Tuniziji je zavrnilo pritožbe 40 opozicijskih voditeljev, aktivistov, odvetnikov in poslovnežev ter tako potrdilo obsodbe na do 45 let zaporne kazni zaradi domnevne vpletenosti v zaroti za strmoglavljenje predsednika Kaisa Sajeda. Polovica jih je sicer iz države pobegnila in so jih obsodili v odsotnosti. Med obsojenimi je Nadžib Čebi, ustanovitelj in vodja opozicijske stranke Nacionalne fronte odrešenja, ki so ga obsodili na 12 let zaporne kazni.
Somalijska zvezna vojska je po lastnih navedbah odbila napad milic, povezanih z odstavljenim predsednikom zvezne države Jugozahod Abdiazizom Laftagarenom, na mesto Baidoa. Gre za drugi spopad v začasni prestolnici zvezne države Jugozahod v mesecu dni. Odstavljeni regionalni predsednik je pred tem nadzor nad mestom poskušal s silo ponovno prevzeti maja. Zvezno ministrstvo za obrambo je Laftagarenove lojalistične milice obtožilo, da so v napadu sodelovale z džihadistično uporniško skupino Al Šabab. Zvezna vojska je mesto Baidoa zasedla marca in prisilila Laftagarena k odstopu, potem ko je razglasil, da regionalna vlada pod njegovim vodstvom prekinja odnose z zvezno vlado. Neposredni povod za prekinitev odnosov je marca sprejeta sprememba ustave, ki je vsem voljenim funkcionarjem podaljšala mandat s štirih na pet let, vključno z zveznim predsednikom Hasanom Šejkom Mahamudom, ki bi se mu mandat sicer iztekel maja. Spor med regionalnimi in zveznimi oblastmi pa je sprožilo sprejetje začasne ustave marca 2024. Ta je med drugim uvedla splošno volilno pravico in neposredne volitve namesto posrednih volitev, na katerih glasujejo predstavniki klanov, kar velja tudi za regionalne volitve. Poleg Jugozahoda nove ustave ne priznavata še regiji Puntland in Džubaland.
Srbski predsednik Aleksandar Vučić je odpovedal shod vladajoče Srbske napredne stranke v Novem Sadu, napovedanem za danes. Odpoved sledi razglasitvi mreže opozicijskih organizacij Zbori Novega Sada, da Vučić v Novem Sadu ni dobrodošel, in njihovi napovedi protiprotesta. Vučić je pojasnil, da je shod odpovedal, ker mu je »najpomembnejše življenje ljudi«. Skrbelo ga je, da bi morala policija braniti protivladne protestnnike pred ogorčenimi državljani, ki ne morejo več »trpeti njihovega terorja na ulicah«. Shod Srbske napredne stranke v Novem Sadu bi sicer sledil torkovemu spominskemu shodu Zborov Novega Sada po 22 mesecih od zrušitve nadstreška, ki je novembra 2024 povzročila smrt 16 ljudi. Provladni tabloidi medtem napovedujejo razpis predčasnih parlamentarnih volitev za 25. oktober, vendar vlada postopkov za razpis predčasnih volitev, ki vključujejo razpustitev parlamenta, še ni začela izvajati.
Izraelske oblasti so izpustile prvega od petih libanonskih civilistov, ki jih je sionistična vojska pridržala v južnem Libanonu oktobra 2025. Njihov izpust so oblasti napovedale v zameno za libanonsko pomoč pri iskanju trupel pogrešanih voditeljev libanonskih judov, ubitih med libanonsko državljansko vojno. Mednarodni odbor Rdečega križa je potrdil izpustitev prvega od petih civilistov Maleka Gazija, ki so ga sprejeli na mejnem prehodu Nakura in ga predali libanonski vojski. To je prvi izpust zapornikov od začetka izraelske invazije v Libanon marca letos. Libanonske oblasti sicer niso objavile števila državljanov, ki so jih sionistični vojaki pridržali od leta 2024, vendar je glede na poročanje družinskih članov priprtih okoli 30 ljudi.
Poslanci opozicijskih strank Svoboda, Socialni demokrati in Levica so na ustavno sodišče vložili zahtevo za ustavno presojo novele zakona o lokalnih volitvah, ki odvzema volilno pravico državljanom tretjih držav. Novelo zakona je državni zbor sprejel junija. Spremembe, med drugim ukinitev pravice državljanom tretjih držav, ki imajo dovoljenje za stalno bivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji, so predlagali poslanci Slovenske demokratske stranke, Nove Slovenije, Slovenske ljudske stranke in Fokusa ter stranke Resni.ca. Podprli pa so jih tudi Demokrati. Po besedah poslanke SD Andreje Katič je zahtevo, ki so jo vložili na sodišče, podpisalo 40 poslancev.
Vlada je potrdila predlog novele zakona o trošarinah. Predlog predvideva znižanje trošarine na ekstra lahko kurilno olje, ki se uporablja tudi kot gorivo za kmetijstvo. Glede na predlog bi novela trošarino s sedanjih 157,50 evra znižala na 42 evrov za 1000 litrov goriva. Vlogo za začasno znižanje trošarin za energente pod najnižjo raven obdavčitve glede na pravila Evropske unije z dopolnitvami o kurilnem olju je vlada Evropski komisiji poslala konec julija. Z vlogo je zaprosila za začasno šestmesečno znižanje trošarin na neosvinčen bencin in dizelsko gorivo.
Komentarji
Tudi Nemce bi pregnali iz Nemcije, ce se ne bi deradikalizirali po WWII. Kdo hoce za sosede munjence, ki jih gre po glavi le terorizem?
Komentiraj