Brez lokalcev na lokalne volitve
Pobudniki referenduma proti spremembam Zakona o lokalnih volitvah, ki državljanom tretjih držav ukinja volilno pravico na lokalnih volitvah, so državnemu zboru danes predali skoraj 5300 podpisov za začetek referendumskega postopka. Želijo si, da bi se referendumsko vprašanje glasilo tako: »Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalnih volitvah, ki ga je državni zbor sprejel na seji dne 15. 6. 2026?« Pri pobudi je sodelovalo več kot 30 društev in organizacij, med katerimi so tudi Kulturno društvo Gmajna, Kulturni center Danilo Kiš in Albansko kulturno društvo - AKD Liria. Potek zbiranja podpisov predstavi Katja Utroša iz civilne iniciative InfoKolpa.
Novelo zakona so poslanci državnega zbora s 47 glasovi proti dvaintridesetim potrdili prejšnjo sredo, potem ko je odbor za notranje zadeve in javno upravo spremembam prikimal 10. junija. Spremembe omogočajo, da občine za volitve v krajevne, vaške in četrtne skupnosti oblikujejo več volilnih enot, ne zgolj ene, kot so s spremembo zakona določili leta 2024. Poglavitno pa je, da odvzamejo volilno pravico državljanom tretjih držav, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji. Novelo komentira Aigul Hakimova iz Kulturnega društva Gmajna.
Spremembe so za obravnavo po skrajšanem postopku predlagali v poslanskih skupinah Slovenske demokratske stranke, trojčka okoli Nove Slovenije in v Resni.ci, podprli pa so jih tudi Demokrati. Poslanec SDS Andrej Kosi je na torkovi izredni seji poudaril, da je prejšnja zakonodaja dovoljevala volilno pravico tudi nekaterim osebam, ki pravzaprav ne živijo v lokalni skupnosti, kar je vodilo v številne domnevne kršitve zakonodaje. Poleg tega meni, da je novi predlog skladen z ustavo, saj določa, da zakon lahko opredeli pogoje, pod katerimi lahko tuji državljani sodelujejo na volitvah. Sogovornica ugiba o razlogih za odvzem pravice.
V opoziciji spremembam zakona nasprotujejo. Parlamentarni nasprotniki iz vrst Socialnih demokratov so dejali, imajo že pripravljeno pobudo za ustavno presojo, ki jo bodo vložili, če bo zakon začel veljati. To je med razpravo o spremembah napovedala tudi poslanka Levice Nataša Sukič. Sukič novelo vidi kot poskus odvzema volilne pravice ljudem, ki v skupnosti živijo in jo soustvarjajo, ne bi pa smeli politično odločati. Pri Pravni mreži za varstvo demokracije so zapisali, da odvzem volilne pravice tujim državljanom posega v ustavno varovane pravice, saj je aktivna volilna pravica tujih državljanov na lokalnih volitvah postala ustavnopravno varovana pravica, ko jo je zakonodajalec uzakonil. Predstavlja tudi kršitev načela varstva zaupanja v pravo iz 2. člena ustave, ki med drugim posamezniku zagotavlja, da država njegovega pravnega položaja ne bo poslabšala arbitrarno, brez stvarnega razloga. Aigul pravi, da bodo pobudniki referenduma v boju proti zakonu izkoristili vsa razpoložljiva sredstva.
Volilno pravico je maja leta 2002 na tuje državljane s stalnim prebivališčem razširila vlada Janeza Drnovška, saj so se želeli približati evropskim političnim standardom. Nazadnje je zakon pred dvema letoma spremenila vlada Roberta Goloba s podaljšanjem roka za ugovor pri volilni komisiji na dva dni po dnevu glasovanja in razširitvijo kroga upravičencev za vložitev tožbe na upravno sodišče.
Različne oblike pravice udeležbe na lokalnih volitvah tujim državljanom priznava večina držav članic Evropske unije, v primerjavi s katerimi je Slovenija precej restriktivna. Na Švedskem, Danskem, Portugalskem in v Litvi lahko državljani to pravico uveljavljajo po treh letih zakonitega bivanja, na Finskem po štirih, v Belgiji in na Madžarskem pa po petih letih. Zakonske prakse v nekaterih drugih državah EU komentira sogovornica.
Slovenija se je novembra 2006 kot država podpisnica pridružila konvenciji Sveta Evrope o udeležbi tujcev v javnem življenju na lokalni ravni, ki je sicer ni nikoli ratificirala, od nje pa tudi ni nikoli odstopila. Sprejeta novela po mnenju varuhinje človekovih pravic Simone Drenik Bavdek ni skladna z določili konvencije. Ta namreč državo neposredno zavezuje zagotavljati volilno pravico na volitvah lokalnih oblasti vsakemu tujemu državljanu, ki že pet let zakonito in stalno prebiva v državi ter izpolnjuje zakonske zahteve, kot veljajo za državljane. Sogovornica pravi, da s sprejetjem novele od konvencije …
Vladajoča koalicija je po hitrem postopku na plečih in za hrbtom tujih državljanov sprejela novelo zakona o lokalnih volitvah, ki bo več kot sto tisočim tujim državljanom odvzela volilno pravico. Premierja Janeza Janšo tako od začetka mandata čaka že tretja referendumska preizkušnja.
Volilno pravico bosta za zdaj obdržala Tim in vajenka Jana.
Dodaj komentar
Komentiraj