Nikogaršnji sporazumi
Izraelska vojska je izvedla topniško in zračno bombardiranje južnega Libanona. S tem je ponovno prekršila tako ameriško-iranski memorandum o soglasju glede premirja z Iranom kot prekinitev ognja, ki jo je izraelska vlada pred dvema tednoma ločeno sklenila z Libanonom in ki je v Libanonu sprožila proteste. Medtem se je v Teheranu začela pogrebna procesija iranskega ajatole Alija Hameneja, ki ga je izraelska vojska ubila v bombardiranju njegove rezidence v začetku ameriško-izraelskega napada na Iran. Na Aveniji svobode v iranski prestolnici se je zbralo več sto tisoč Irancev. V prihodnjih dneh bodo iranske oblasti truplo Hameneja, njegove hčerke, triletne vnukinje, zeta in snahe, ki jih je izraelska vojska prav tako ubila v atentatu, prepeljali v Karbalo in Najaf v Iraku, preden ga bodo pokopali v Mašhadu v Iranu. O trenutnem dogajanju v iranski prestolnici poroča predavatelj zgodovine in mednarodnih odnosov na Univerzi v Milanu Giuseppe Acconcia, ki se trenutno nahaja v Bejrutu.
Hamenej je bil vrhovni voditelj Irana od leta 1989. Po njegovi smrti 28. februarja letos ga je začasno nadomestil tranzicijski komite treh predstavnikov. Novi vrhovni voditelj Irana je marca postal sin pokojnega vodje Mojtaba Hamenej, ki ga je na položaj v skladu s 111. členom iranske ustave izbral 88-članski odbor, imenovan Skupščina strokovnjakov. Od imenovanja na položaj se novi iranski vodja sicer še ni pojavil v javnosti, več iranskih uradnikov je dejalo, da je bil ranjen v atentatu na očeta. Njegovo odsotnost s pogrebne procesije komentira Acconcia.
Pred začetkom vojne v Iranu februarja letos, ki jo je začela imperialistična naveza Izrael–Združene države Amerike, so v Iranu potekali protivladni protesti. Acconcia komentira, kako se je javno mnenje o iranskem vodstvu spremenilo od začetka vojne.
Spomnimo, da so Združene države Amerike in Iran prejšnji mesec podpisale memorandum, ki je na papirju vključeval »takojšnje in trajno« premirje na vseh frontah, pri čemer je izrecno omenjen Libanon, omilitev sankcij in začetek nadaljnjih pogajanj o jedrskih vprašanjih. Združene države Amerike so se s sporazumom zavezale tudi k odmrznitvi čez deset milijard evrov iranskih sredstev. Kako memorandum deluje v praksi, pove sogovorec.
Memorandum vključuje tudi načrt za ponovno odprtje Hormuške ožine. Več Acconcia.
Konec junija so libanonska veleposlanica v Združenih državah Nada Hamadeh, izraelski veleposlanik v Združenih državah Yechiel Leiter in ameriški svetovalec na zunanjem ministrstvu Dan Holler podpisali tristranski okvirni sporazum o premirju. Le nekaj dni kasneje je izraelska vojska razstrelila stanovanjske stavbe v mestih Tajbeh in Hadatha na jugu Libanona.
Posledično so po podpisu sporazuma izbruhnili protesti, cestne blokade in sedeče demonstracije po različnih mestih Libanona. Poleg dejstva, da se Izrael dogovorov o premirju historično ne drži, protestniki opozarjajo tudi, da je v okviru sporazuma predviden umik izraelske vojske iz Libanona pod pogojem, da »nedržavne oborožene skupine« – torej Hezbolah – najprej predajo svoje orožje in omogočijo ponovno vzpostavitev libanonske državne oblasti po vsej državi. Sporazum prav tako predvideva ameriško vmešavanje, saj predvideva ameriško mobilizacijo mednarodne podpore za obnovo Libanona, njegovo gospodarsko okrevanje in sanacijo infrastrukture. Acconcia opisuje škodo, ki jo je genocidna izraelska vojska povzročila v južnem Libanonu.
Hezbolah, ki se v južnem Libanonu bori proti izraelskemu okupatorju, prav tako kot mnogi libanonski protestniki ne podpira podpisanega sporazuma.
Organizacije Amnesty International, Human Rights Watch, Libanonski center za človekove pravice, Pravna agenda, Novinarji brez meja in Zveza novinarjev v Libanonu so opozorile tudi na problematičnost 13. člena tristranskega sporazuma. Člen Libanonu namreč de facto preprečujeta tožbo Izraela na mednarodnih sodiščih, vključno z Mednarodnim kazenskim sodiščem in Meddržavnim sodiščem, ki razsojata o vojnih zločinih in zločinih proti človečnosti. Sporazum Libanon namreč zavezuje, da bo z genocidnim Izraelom »prenehal vsa sovražna ali negativna dejanja v mednarodnih političnih ali pravnih forumih.« To je še ena ključna točka sporazuma, zaradi katere Acconcia predvideva, da ga libanonski parlament ne bo podprl.
Okvirni sporazum med Libanonom in Izraelom deloma spominja na sporazume iz Osla, ki sta jih v devetdesetih letih prejšnjega stoletja podpisala Palestinska osvobodilna organizacija in Izrael s posredništvom ZDA. Izrael skuša Libanon prepričati, naj sprejme ameriški vpliv v državi in se odpove lastni vojaški obrambi, ne da bi ponudil kakršne koli vzajemne obveznosti. Izraelska vojska je okupirala skoraj petino Libanona in po podpisu memoranduma nadaljuje z bombardiranjem države. Danes, na primer, je bombardirala južnolibanonsko mesto Nabatije in ubila najmanj štiri ljudi.
Dodaj komentar
Komentiraj