OFF alternative za naciste
Na deželnih volitvah v nemški zvezni deželi Saška - Anhalt je po začasnih izidih zmagala neonacistična stranka Alternativa za Nemčijo, krajše AfD, s 43,8 odstotno podporo, s čimer je pridobila 39 od skupno 83 sedežev. Na drugem mestu je Krščansko demokratska unija, krajše CDU, ki je izgubila več kot polovico podpore v primerjavi s prejšnjimi volitvami in osvojila 17,2 odstotka. Sledijo jima Socialdemokratska stranka, Levica in Zeleni vsaka z okoli devet odstotno podporo. Volilni prag petih odstotkov je preseglo še Zavezništvo Sahre Wagenknecht. Volilna udeležba je bila nekaj več kot 75-odstotna. Več o nemški kolektivni demenci v OFFsajdu ob petih.
V Beogradu poteka pogrebni sprevod generala vojske Republike Srbske Ratka Mladića, ki je v Haagu pred slabima dvema tednoma zaključil prestajanje dosmrtne zaporne kazni, med drugim zaradi obsodbe genocida v Srebrenici. Na sprevodu, ki se je začel v pravoslavni cerkvi Svetega Luke, se je zbralo več tisoč ljudi. Za po sprevodu je napovedana izredna seja vlade, na kateri bo premier Đuro Macut predvidoma predlagal predsedniku Aleksandru Vučiću razpust parlamenta, kar je prvi korak za razpis predčasnih parlamentarnih volitev. Glavni odbor vladajoče Srbske napredne stranke je v soboto v Nišu soglasno izbral Vučića za nosilca liste Aleksandar Vučić - Združena Srbija. Trenutni predsednik bo tako kandidat stranke za premierja. Provladni tabloidi so prejšnji teden napovedali, da bodo volitve razpisane za 25. oktober.
V Zagrebu je na Trgu bana Jelačića potekal protest v organizaciji civilne iniciative Gospić je naš dom proti neukrepanju vlade glede nezakonitega odlagališča nevarnih odpadkov v Gospiću. Več deset tisoč ljudi je zahtevalo takojšnjo sanacijo odlagališča. Hrvaška vlada je pred tem za sanacijo med drugim najela podjetje Kostak - Graditeljstvo tehnologija sirovine. Direktor podjetja je Miljenko Muha, ki ga slovenski Nacionalni preiskovalni urad sumi vodenja hudodelske združbe za nezakonito zakopavanje odpadkov pri Krškem. Hrvaški parlament je sicer konec prejšnjega meseca izglasoval ugotovitve, s katerimi je podprl ukrepe, ni pa vladi naložil konkretnih rokov za sanacijo odlagališča. Po raziskavi Geotehnične fakultete Univerze v Zagrebu in Urada za pregon korupcije in organiziranega kriminala pa je v Gospiću skupno okrog 37 ton nezakonito odloženih odpadkov. Po podatkih urada gre za odpadke iz Slovenije, Italije in Nemčije, ki so jih podjetja v Italiji in na Hrvaškem lažno prijavljala kot reciklabilno plastiko, dovažanje odpadkov pa se je začelo leta 2021. Poleg Gospića se podobni odlagališči v Varaždinu in Benkovcu.
V mestu Portsmouth na jugu Anglije so se spopadli policija in več sto proti-migrantskih protestnikov, ki so poskusili preprečiti prihod 140 prosilcev za azil iz Francije. Prve demonstracije so potekale v soboto, ko so na pristanišču v Dovru, kjer se Anglija s Francijo stika pri najožjem delu Rokavskega preliva, zbrali zamaskirani moški, ki so motili promet in vzklikali “ustavite ladje”. Proteste so preko družbenih omrežij Signal in Telegram spodbudile skrajno desne skupine, ki naj bi jih vodil ekstremistični aktivist Daniel Thomas. Protest se je končal okoli tretje ure zjutraj, ko je policija razpustila shod in zagrozila z aretacijami.
Iranske oborožene sile so napadle tri tankerje, ki so pluli po nedovoljenih poteh v Hormuški ožini, in tri plovila, povezana z Združenimi državami. Kot poroča iranska agencija FARS, so med drugim napadli ameriško letalonosilko in rušilec, iranska Revolucionarna garda pa je napadla ameriško vojaško plovilo brez posadke, ki je poskušalo vpluti v Hormuško ožino. Gre za odgovor na sobotni napad ameriške vojske na iranske tankerje. Ameriško poveljstvo za Bližnji vzhod je sporočilo, da so v napadu dva tankerja trajno onesposobili, enega, ki je plul v omanskem zalivu, pa popolnoma uničili. Pri tem so zatrdili, da so bila napadena plovila del tajne mreže Revolucionarne garde. Iransko zunanje ministrstvo je napad označilo za kršitev Ustanovne liste Združenih narodov. Poleg tega je sekretar iranskega Vrhovnega nacionalnega varnostnega sveta Mohsen Razai napovedal vzpostavitev omejenega območja ob Hormuški ožini s sankcijami proti vsaki ladji, ki bi vanj vplula.
Izraelska vojska je ponovno bombardirala jug Libanona in v zračnem napadu na stanovanjsko zgradbo v mestu Kfar Reman ubila devet ljudi, med njimi dva otroka, in poškodovala več ljudi. V ločenem napadu z dronom na osebno vozilo je ubila dva zdravnika. Genocidna vojska je napadla mesto Deir Al Zahrani, po tem ko je prebivalstvu izdala ukaz za prisilno evakuacijo. Napada prihajata po tem, ko je sionistična vojska dan prej v zračnih napadih v bližini mest Arab Salim in Nabatije ubila vsaj sedem ljudi in ranila dvajset.
Izraelski obrambni minister Izrael Kac je zagrozil z vojno proti sicer kolaborantski Palestinski oblasti, potem ko je po eskalaciji naseljenskih pogromov nad palestinskimi vasmi na Zahodnem bregu Palestinec zabodel enega od izraelskih naseljencev v bližini palestinske vasi Usarin. Domnevnega napadalca je sionistična vojska ustrelila, potem pa je zaprla dostop do več palestinskih vasi, kjer je prebivalcem hkrati prepovedala izhod iz domov. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je po poročanju agencije Reuters ukazal odstranitev nekaterih na črno zgrajenih izraelskih naselij, po medijski terminologiji postojank, na okupiranem Zahodnem bregu. Ukaz velja za postojanke, ki so jih postavili brez uradnega dovoljenja izraelskih oblasti. Okupatorske oblasti tovrstne postojanke, sestavljene iz bivalnih prikolic, v katerih je manjše število naseljencev, običajno porušijo in legalizirajo njihovo postavitev na drugem kraju, kar jim omogoči dostop do vladnega financiranja. Ločeno je izraelsko vrhovno sodišče razsodilo, da morajo izraelske oblasti omogočiti vrnitev treh palestinskih družin, ki so jih iz vasi Džalud izgnali naseljenci.
Vlada ameriškega predsednika Donalda Trumpa je na ustavno sodišče ponovno vložila pritožbo glede glasovanja po pošti, saj si prizadevajo za nove omejitve pred vmesnimi parlamentarnimi volitvami novembra letos. Pritožbo so vložili dva dni po tem, ko je zvezno okrožno sodišče v Massachusettsu zaradi protiustavnosti prepovedala ameriški pošti uveljavljanje Trumpovega odloka. Ta je od nje zahteval sledenje pošiljkam glasovnic z namenom ugotavljanja, ali jih je mogoče zavrniti. Sodišče je v odločitvi kritiziralo tudi časovni okvir odloka in dodala, da ogroža odvzem volilne pravice milijonom državljanom, saj so nekatere zvezne države že začele pošiljati glasovnice po pošti.
Dodaj komentar
Komentiraj