Rasistična alternativa rasizmu
Na deželnih volitvah v nemški zvezni državi Saška-Anhalt je s 44 odstotki glasov zmagala neonacistična stranka Alternativa za Nemčijo oziroma AfD. Stranka si je v 83-članskem deželnem parlamentu s tem zagotovila 39 sedežev, do absolutne večine so ji zmanjkali trije poslanski stolčki. Krščansko-demokratska unija oziroma CDU je prejela 17 odstotkov glasov podpore, doslej najslabši rezultat na deželnih volitvah na Saškem. CDU se je podpora v deželi tako zmanjšala za več kot 20 odstotkov, v deželnem parlamentu pa bo imela le 15 sedežev.
Kljub temu da v AfD proslavljajo zmago, ekonomist in asistent na Univerzi v Innsbrucku Thorben Janousch meni, da za stranko to v resnici ni popolna zmaga.
CDU – prav tako desna stranka – je bila ustanovljena leta 1945, med letoma 2005 in 2021 pa je pod predsedništvom Angele Merkel vodila nemško zvezno vlado. Po njeni upokojitvi je stranka za en mandat izgubila prevlado v zveznem parlamentu. Kljub vrnitvi v koalicijo po zveznih volitvah maja lani ima CDU trenutno le 164 sedežev v 630-članskem bundestagu. Slab volilni rezultat na deželnih volitvah pojasni Janousch.
Angelo Merkel je na položaju predsednice CDU leta 2022 nadomestil Friedrich Merz, ki je po šibki zmagi na lanskoletnih zveznih volitvah postal kancler. Kot pravi sogovorec, je eden od razlogov za vedno manjšo podporo CDU tudi njegova obča nepriljubljenost.
Dosedanji sopredsednik poslanske skupine AfD v saškem deželnem parlamentu Ulrich Siegmund je sicer dejal, da je po potrebi pripravljen tudi na ponovne volitve. »Če bo potrebno, da bodo nove volitve, bomo že dobili 50 ali 55 odstotkov,« je dejal, ob tem pa dodal, da je kljub temu pripravljen sodelovati z drugimi strankami. Vse stranke, ki so se prebile nad parlamentarni prag, so povezovanje z AfD sicer odklonile. Edina stranka, ki je glede na predvolilne komentarje pripravljena sodelovati z AfD, je Zavezništvo Sahre Wagenknecht – Razum in pravičnost. Wagenknecht je pred volitvami dejala, da z AfD sicer ne bi sestavljala koalicije, bi pa bila njena stranka pripravljena podpreti določene reforme AfD. Alternativa za Nemčijo bi si v primeru formacije manjšinske koalicije tako lahko obetala podporo Zavezništva Sahre Wagenknecht na področju migracij in zmanjšanja pošiljanja orožja Ukrajini. Potencialno navezo AfD in Wagenknecht predstavi bruseljski dopisnik portala Table Media Jonathan Packroff.
Zakaj v času zatona CDU na priljubljenosti pridobiva prav neonacistična Alternativa, razlaga Janousch.
V središču programa stranke je sicer načrt »remigracije«: prenova migracijske politike, ki vključuje takojšnjo deportacijo migrantov in širitev centrov za pridržanje migrantov. To je seveda tudi v načrtih drugih nemških strank, vključno s CDU, razlika je v stopnji rasizma. Spomnimo, da je CDU pod vodstvom kanclerja Merza lani želela uvesti novo antimigrantsko reformo, ki bi med drugim migrantskim družinam otežila uveljavljanje pravice do združitve družine. Ob tem bi od migrantov zahtevali, da so pred oddajo vloge za azil popolnoma finančno samostojni, kar pomeni, da ne smejo prejemati državne pomoči. Za veliko Nemcev in vsaj velik del Saške pa to ni dovolj.
AfD bi šla še korak dlje od rasizma CDU. Prej omenjeni Siegmund, ki se mu nasmiha kanclerski stolček, je v sklopu volilne kampanije napovedal segregacijo učencev. AfD bi za otroke migrantov uvedla posebno šolanje, ki bi ga vodili učitelji migranti. Poleg tega bi »posebno šolanje« AfD uvedel tudi za otroke s posebnimi potrebami.
Leta 2025 je Zvezni urad za varstvo ustave uradno klasificiral AfD za gibanje s »potrjenim desnim ekstremističnim prizadevanjem, ki oblastem omogoča povečanje nadzora ter dovoljuje uporabo informatorjev in spremljanje strankinih komunikacij.« To pa stranke pri njenem vedno hitrejšem vzponu očitno ne ovira.
V zvezni deželi Saška-Anhalt se sicer nahaja umetniška šola Bauhaus, ki so jo nacisti po prevzemu oblasti leta 1933 zaprli. AfD je šolo označila za »slepo ulico modernizma«. V glavnem, not beating the allegations.
Saška-Anhalt je sicer ena izmed šestnajstih nemških dežel, njeno notranje upravljanje pa je omejeno z zveznimi zakoni. Kljub temu sogovorec meni, da so lahko deželne volitve odločilne za morebitno depasifikacijo drugih nemških strank.
Spomnimo, da morajo v deželi Saška-Anhalt prosilci za azil po internem navodilu deželnega ministrstva za notranje zadeve pisno izjaviti, da Izraelu priznavajo pravico do obstoja, ali pa nemškega državljanstva ne dobijo. Slednjega pa ni uvedel skrajni AfD, temveč demokratični in zmerni CDU.
Dodaj komentar
Komentiraj