Dve hitri seji, en in isti ŠOU
V četrtek, 9. aprila, sta se na Študentskem kampusu poleg speed dejting dogodka v organizaciji nekaterih koalicijskih fakultetnih študentskih organizacij zvrstili kar dve seji. Prva je bila tretja redna seja volilne komisije ob 18. uri, sledila pa ji je 6. redna seja Študentskega zbora ŠOU ob 19. uri.
3. redna seja Volilne komisije ŠOU v Ljubljani
Na seji volilne komisije so bili prisotni vsi njeni člani. To so predsednik Din Bašić in šest članov: Tina Gobec, Simon Trussevich, Mateja Firez, Lovro Jovič, Petar Petkovski in Gorazd Levičnik. Seja se je pričela ob 18.14, obsegala je pet točk dnevnega reda, ki so se vsebinsko večinoma nanašale na prihajajoče oktobrske volitve v Študentski zbor ŠOU za mandatno obdobje 2026 do 2028. Najprej so potrjevali zapisnik pretekle seje, nato pa so člani komisije ugotavljali število mandatov na posameznih volilnih enotah ŠOU v Ljubljani.
Te volilne enote so po Statutu ŠOU visokošolski oziroma višješolski zavodi, ki so člani ŠOU v Ljubljani. Tovrstnih izobraževalnih ustanov je 28, vsaka pa ima glede na število vpisanih študentov tudi pripadajoče število mandatov poslank in poslancev v študentskem zboru, torej eno ali dve mesti. Po statutu je predsednik volilne komisije pred razpisom volitev do 31. marca v tekočem študijskem letu dolžan ugotoviti število vpisanih na posamezno fakulteto, skladno s tem pa vsaki dodeliti število poslanskih mest.
Kadar za posamezno enoto zaradi objektivnih okoliščin ni mogoče ugotoviti števila vpisanih, Statut ŠOU zapoveduje, da tej članici pripade eno poslansko mesto. To se je letos zgodilo na Šolskem centru za pošto, ekonomijo in telekomunikacijo ter na Visoki šoli za risanje in slikanje. Bašić je na seji volilne komisije namreč poročal, da njihovi podatki o vpisu niso javno objavljeni, na poizvedovalne maile pa mu šoli nista odgovorili.
Letos sta po dve poslanski mesti pripadli štirinajstim fakultetam z največjim številom vpisa. Ostalim štirinajstim nižje po lestvici vpisanih študentk je pripadlo po eno mesto. Najbolj tesno je bilo glede na število vpisanih med Fakulteto za matematiko in fiziko ter Naravoslovnotehniško fakulteto, vendar je prva slednjo prehitela z 210 več vpisanimi študentkami. Tako bosta Fakulteti za matematiko in fiziko pripadli dve poslanski mesti, Naravoslovnotehniški fakulteti pa eno.
V tretji točki seje so člani komisije posebej ugotavljali število članov za dve študentski organizaciji visokošolskih ali višješolskih zavodov, krajše ŠOVZ-jev, ki sta članici ŠOU v Ljubljani. Statut ŠOU za Biotehniško in Filozofsko fakulteto namreč narekuje poseben režim. Zaradi večjega števila oddelkov in študijev na teh dveh fakultetah število članov ŠOVZ-jev volilna komisija vsakič ugotavlja naknadno pred volitvami. Letos je Biotehniški fakulteti pripadlo devet mest v njenih notranjih ŠOVZ-jih, filozofski pa 21.
V četrti točki se je volilna komisija iz načrtovanja volitev vrnila k obravnavi tekočega mandata. V Študentskem zboru v tekočem študijskem letu še vedno manjka oseba na mestu poslanca Visoke šole za risanje in slikanje, saj je z oktobrom 2025 poslancu Bojanu Tepiću s prenehanjem študentskega statusa potekel tudi mandat. Volilna komisija je po prvem krogu nadomestnih volitev konec preteklega leta, na katerem se za poslansko mesto ni prijavil nihče, ugotavljala, ali naj nadomestne volitve izvedejo ponovno.
Bašić je podal mnenje, da v ponovnem razpisu volitev ne vidi smisla, saj se v naslednjem krogu z veliko verjetnostjo spet ne bo nihče prijavil. Ostali člani so se strinjali tudi z ugotovitvijo, da so volitev velika finančna obremenitev za komisijo in ŠOU. Soglasno so torej sprejeli, da nadomestnih volitev vendarle ne bo.
V točki razno se k besedi ni priglasil nihče, tako da se je seja končala ob 18.25.
6. redna seja Študentskega zbora ŠOU v Ljubljani
Le dobre pol ure kasneje, torej nekaj minut čez sedmo, se je v sejni sobi Študentskega kampusa začela 6. redna seja Študentskega zbora ŠOU. Seje se je udeležilo 30 poslank in poslancev študentskega zbora.
Predsednik zbora Oskar Škulj je najprej pozdravil vse gledalce, ki so sejo v živo spremljali prek YouTube kanala ŠOU v Ljubljani. Tako je ŠOU izpolnil svojo zavezo, da bo seje snemal in prenašal v lastni režiji. V ŠOU pa pri tem s kamero, usmerjeno v mizo predsednika in govorniški pult, niso izpolnili zaveze, da se bo snemalo tudi glasovanje poslancev študentskega zbora. Na to je med sejo opozoril vodja poslanskega kluba Glas Jakob Spindler. Ker po njegovem opozorilu poslanci na tej seji niso več glasovali, bomo na razplet obljube ŠOU o snemanju glasovanj morale počakati do naslednje seje študentskega zbora.
Škulj je v nadaljevanju uvodnega nagovora povedal, da je iz poslanskega kluba Glas dobil dve zahtevi za uvrstitev točke na dnevni red seje. Točki bosta uvrščeni na naslednjo redno sejo, ki je načrtovana konec aprila. Vsebino točk je želel namreč uskladiti še na kolegiju predsednika študentskega zbora v naslednjem tednu. Na tej točki naj spomnimo, da je kolegij predsednika posvetovalno telo, seje katerega so zaprte za javnost. Škulj je povedal še, da je bila pobuda o obravnavi sprememb evropskih digitalnih pravil, ki so jo poslanci obravnavali na prejšnji redni seji, posredovana Študentski organizaciji Slovenije, kjer so jo uvrstili na dnevni red.
Prva točka je obsegala potrditev zapisnikov 4. in 5. redne seje. Spomnimo, da je bilo na zapisnik 4. redne seje vloženih več pritožb, zato ta na prejšnji, 5. redni seji ni bil sprejet. Kot kaže, je tajniku zbora zapisnik uspelo urediti, saj na trenutni redni seji novih pritožb na zapisnika ni bilo. Oba zapisnika sta bila soglasno sprejeta.
V drugi točki je študentski zbor obravnaval spremembe in dopolnitve Akta o ustanovitvi Zavoda Radio Študent. Škulj se je že na začetku seje opravičil, da je v sklicu seje napačno navedel, da gre za prvo branje, a je pred sejo ugotovil, da se akti o ustanovitvi zavodov sprejemajo po enofaznem postopku. Enofazni postopek sicer v poslovniku študentskega zbora ni opisan, obstaja pa navadni postopek, kjer se akt obravnava in sprejema na isti seji. Poslance je najprej nagovoril predsednik ŠOU v Ljubljani Klemen Petek. Ta je povedal, da je bila sprememba akta na mizi že nekaj časa, saj ga je že pred slabimi tremi meseci kontaktirala direktorica Radia Študent Valentina Rajaković.
V nadaljevanju ji je Petek zato odstopil besedo, da je poslancem predstavila pomen spremembe akta o ustanovitvi Radia Študent. Poudarila je, da sprememba akta o ustanovitvi zadeva pravni status zavoda. Ta ima status nevladne organizacije v javnem interesu na področju mladine in kulture. Sprememba akta je potrebna za ohranitev statusa nevladne organizacije, saj mora biti akt usklajen z Zakonom o nevladnih organizacijah. Pri tem je bil nepopoln člen, ki določa prenos premoženja ob prenehanju delovanja radia, saj ta po mnenju Urada za mladino ni bil ustrezen. Rajaković je poudarila, da je Radio Študent finančno odvisen od statusa nevladne organizacije, saj ga potrebuje za sodelovanje na javnih razpisih in projektih ter za pridobivanje odstotka dohodnine, ki ga lahko nevladnim organizacijam namenijo davkoplačevalci. Iz finančnega poročila Radia Študent je tako razvidno, da je od ŠOU lani prejel 150 tisoč evrov, po oceni, ki jo je Rajaković podala na seji, pa radio iz naslova statusa nevladne organizacije pridobi okoli 300 tisoč evrov. Zavrnitev spremembe akta in posledična izguba statusa nevladne organizacije bi tako resno ogrozila obstoj Radia Študent. Poslanci so spremembe akta soglasno sprejeli.
Ker je bila to edina vsebinska točka seje, so sledile poslanske pobude in vprašanja. K besedi se je najprej prijavila poslanka Povezanih Mihaela Murdžoska. Govorila je o zagotavljanju brezplačnih menstrualnih pripomočkov v izobraževalnih ustanovah. Kot primer dobre prakse je izpostavila Fakulteto za upravo, kjer so na pobudo študentske organizacije uvedli dostop do brezplačnih menstrualnih pripomočkov. Zato je pozvala vse študentske predstavnike in predstavnice, naj to temo odprejo tudi na svojih fakultetah.
V nadaljevanju je Luka Maretić v imenu poslanskega kluba Glas pozdravil pobudo poslanke Povezanih. Poudaril je, da so na večini fakultet, kjer študentsko organizacijo vodijo člani kluba Glas, dostop do menstrualnih pripomočkov že uredili. Pri tem je izrazil upanje, da bodo v Povezanih podprli pobudo kluba Glas, da se v proračunu ŠOVZ-jem zagotovi dodatna sredstva za zagotavljanje menstrualnih pripomočkov. Pobudo poslanke Povezanih so podprli tudi Modri. Nikolina Mencin je povedala, da so na nekaterih fakultetah tudi njihove študentske organizacije te pripomočke že zagotovile.
K besedi se je prijavil še poslanec Povezanih Marcel Kličić. Ta je znova izpostavil peticijo Povezanih za zagotovitev brezplačnega javnega prevoza za študente. Za konec je h govorniškemu pultu stopila še poslanka kluba Glas Maša Cvetežar. Izpostavila je humanitarno krizo na Kubi, ki jo je povzročil ameriški embargo. Poslance je pozvala k donaciji zdravil projektu Prebijmo embargo in k finančnim donacijam projektu mediCuba, ki zbira denar za srčne spodbujevalnike in sončne elektrarne na bolnišnicah.
Ker v točki razno ni bilo dodatnih pobud za razpravo, se je seja končala ob 19.25, torej v le nekaj več kot 20 minutah.
Na sejah se je mudila ekipa Radia Študent, oddajo sva pripravila Jana in Matevž.
Posnetek 6. redne seja Študetentskega zbora ŠOU v Ljubljani
Dodaj komentar
Komentiraj