Stara vojna, novi proksi
Na stotine Tigrajcev, vključno z ranjenimi borci, s severa Etiopije beži v Sudan po spopadih med etiopsko zvezno vojsko in borci Tigrajske ljudske osvobodilne fronte, krajše TPLF, pri mestu Shererina v bližini meje s Sudanom. Spopadi konec tedna, v katerih je etiopska zvezna vojska uporabila težko topništvo in drone, predstavljajo kršitev štiri leta starega pretorijskega mirovnega sporazuma med stranema. Etiopska zvezna in tigrajska regionalna vlada, ki jo od premirja leta 2022 vodi oborožena tigrajska politična stranka, se medsebojno obtožujeta za prvi strel. Etiopska vojska trdi, da je napad s sudanskega ozemlja sprožila med zadnjo državljansko vojno prebegla skupina tigrajskih upornikov z imenom Army 70.
Manjši spopadi med etiopsko zvezno vojsko in TPLF so se začeli v začetku januarja. V bojih so sodelovale tigrajske sile in etiopske zvezne čete, ki jih podpira milica Hara Meret iz sosednje severnoetiopske regije Afar, ki je prav tako v mejnem sporu s Tigrajem. Oboroženo krilo TPLF je pred začetkom neposrednih spopadov z zvezno vojsko v Afar vdrlo novembra lani in vsaj glede na poročilo afarske regionalne vlade zasedlo več vasi. Pretorijski sporazum je tako kot demobilizacijo borcev TPLF določal tudi razorožitev milice Hara Meret. Milica Tigraja nikoli ni zapustila, prav tako se ni razorožila.
Stopnjevanje bojev na severu Etiopije, največje od sprejema sicer večkrat obojestransko kršenega premirja, sledi notranjim frakcijskim bojem v TPLF. Marca lani je namreč rivalska frakcija TPLF pod vodstvom Debretsiona Gebremichaela na vladne položaje v regiji postavila svoje uradnike, potem ko so borci zasedli vladna poslopja v tigrajski prestolnici Mekele. Debretsionovi nasprotniki, to sta zvezna vlada in frakcija tigrajske TPLF pod vodstvom dotedanjega voditelja regije Getachewa Rede, so njegov prevzem vodenja stranke in regionalne vlade označili za državni udar. Januarja letos je osrednji odbor stranke odločil, da ponovno vzpostavi vladno skupščino Tigraja, ki je bila po premirju z zvezno vlado leta 2022 suspendirana. Junija letos je vladna skupščina Tigraja sprejela zakon, ki stranki omogoča prisilno mobilizacijo prebivalstva v svoje milice, medijem pa prepoveduje nasprotovanje in kritiko vojaške mobilizacije v Tigraju. Zakon za kršenje prepovedi kritike uvaja kazni do 25 let zapora. Zakaj prihaja do frakcijskih bojev v TPLF in kaj ti pomenijo za eskalacijo spopadov v območju, razloži Harry Verhoeven, ustanovitelj kitajsko-afriškega panela na Univerzi v Oxfordu.
Drugega novembra 2022 sta TPLF in etiopska zvezna vlada podpisali tako imenovani pretorijski sporazum, ki je določal pogoje za premirje. Ti so vključevali trajno prekinitev bojev, tako neposrednih vojaških kot tudi posrednih v obliki sovražne propagande in posredniških vojn. Pod drugo točko sta se obe strani zavezali k zaščiti civilistov s spoštovanjem mednarodnih zakonov o človekovih pravicah in k omogočanju dostopa humanitarne pomoči. Zadnja točka pretorijskega sporazuma je TPLF naročila demobilizacijo in popolno razorožitev v 30 dneh. TPLF tega dogovora ni izpolnila. Kaj bi popolna demilitarizacija pomenila za TPLF in na kakšne načine sporazum krši etiopska zvezna vlada, razloži Verhoeven.
Po koncu etiopske državljanske vojne med letoma 1987 in 1991 je oblast v državi prevzela koalicija štirih strank, imenovana Etiopska ljudska revolucionarna demokratična fronta. Njena ustanovna in najvplivnejša članica je bila prav TPLF, ki jo je takrat vodil Meles Zenawi Asres. Ta je na položaju premierja Etiopije ostal do svoje smrti leta 2012. Na položaju ga je nasledil Hailemariam Desalegn iz Južnoetiopskega ljudskega demokratičnega gibanja, ene izmed drugih treh strank članic Ljudske revolucionarne demokratične fronte. Ta je zaradi protestov odstopil leta 2018. Istega leta so člani izvršnega odbora vladajoče fronte na zaprtih volitvah za predsednika izvolili Abija Ahmeda, aprila pa ga je etiopski parlament izvolil za predsednika vlade.
Med njegovimi prvimi ukrepi po izvolitvi je bil začetek otoplitve odnosov z Eritrejo. To so v stranki TPLF videli kot izdajo, kar je vodilo v razpad koalicije. Eritreja, ki se je od Etiopije odcepila leta 1991, je bila namreč z Etiopijo v sporu glede meje z etiopskim Tigrajem. Sogovorec opiše trenutne odnose Tigrajske ljudske osvobodilne fronte in etiopske vlade z Eritrejo.
V začetku tedna je več sto ljudi iz Tigraja pribežalo v Sudan. Sudanska vladna Komisija za begunce je sporočila, da je nekaj raket pristalo v begunskih taboriščih na sudanski strani meje in ubilo več etiopskih beguncev. Spomnimo, da v Sudanu že tri leta in pol traja državljanska vojna med sudansko vojsko in paravojaškimi Silami za hitro posredovanje, krajše RSF. Epicenter vojne je trenutno v samem središču Sudana, kjer državna vojska skuša prodreti v mesto El Obeid, prestolnico regije Severni Kordofan. Medtem ko je večji del Zahodnega Sudana pod oblastjo Sil za hitro posredovanje, ima sudanska vojska utrjeno oblast ob vzhodni meji, ki jo prehajajo tigrajski begunci in umikajoči se borci.
Etiopska zvezna vlada je maja letos sudansko vojaško vlado obtožila podpiranja »plačancev, povezanih s Tigrajsko ljudsko osvobodilno fronto«, sudanska vlada pa je Etiopijo obtožila, da je dovolila napade z droni z njenega ozemlja v sodelovanju z Združenimi arabskimi emirati, ki so glavni podporniki paravojaških sil. Konflikt med sudansko hunto in etiopsko zvezno vlado predstavi Verhoeven.
V času državljanske vojne na severu Etiopije med letoma 2020 in 2022 se je v Sudanu iz pobeglih borcev TPLF oblikovala oborožena skupina z imenom Army 70, ki se je v začetku sudanske državljanske vojne borila na strani državne vojske. Kot omenjeno, etiopska zvezna vlada za začetek spopada konec tedna obtožuje prav njih. Sogovorec meni, da se etiopska vlada v trenutni situaciji boji česa podobnega, kot je bilo formiranje Army 70.
Ali lahko trenutna eskalacija konflikta v Tigraju pripelje do ponovitve državljanske vojne, v kateri je med letoma 2020 in 2022 umrlo 600 tisoč ljudi, je nemogoče napovedati. Dejstvo je, da so odnosi med vpletenimi stranmi najslabši od podpisa pretorijskega sporazuma. Medsebojno sovraštvo gojijo prav vsi, kar pa za nekatere odpira možnost zavezništev v imenu skupnega večjega sovražnika. Najnevarnejša možnost razvoja dogodkov je posredniška vojna med RSF in sudansko vojsko v Etiopiji. Kot je izpostavil sogovorec, je etiopska zvezna vlada gostila vojaške vaje za sudanske paravojaške sile in jim večkrat pošiljala orožje. Na meji z Etiopijo je, kot omenjeno, utrjena sudanska vojska, ki ji odprtje nove fronte v njeni »varni coni« ne koristi. Razvoj dogodkov v Tigraju bo tako v veliki meri odvisen tudi od vojaške volje Sil za hitro posredovanje, da na Sudansko vojsko pritisnejo iz dveh strani hkrati.
Dodaj komentar
Komentiraj