Proti hlapcu Evrope
V tunizijski prestolnici Tunis je v soboto, na tunizijski dan republike, civilna iniciativa Nafas organizirala protestni shod proti predsedniku Kaisu Saiedu. Protestniki so zahtevali predsednikov odstop in izpust političnih zapornikov, med njimi ustanovitelja in vodjo opozicijske klerikalne stranke Ennahda Rašida Ganušija, ki ga je prvostopenjsko sodišče v Tunisu junija obsodilo na doživljenjsko zaporno kazen zaradi terorizma. Poleg tega so protestirali proti slabim življenjskim razmeram v državi, ki med vročinskim valom doživlja izpade elektrike in pomanjkanje pitne vode. Saied je pred petimi leti najprej suspendiral nato pa razpustil parlament, od takrat pa vlada z odloki. Protest predstavi Giuseppe Acconcia, profesor zgodovine in mednarodnih odnosov na Univerzi v Milanu.
Protestov proti predsedniku ni začela šele iniciativa Nafas. Oktobra so se v mestu Gabes začeli okoljski protesti proti tovarni fosfata državnega podjetja Tunizijska kemična grupa, ki se jih je od začetka udeležilo več kot 100 tisoč ljudi. Protestniki so med drugim vdrli v tovarno in v njej zanetili požar. Protesti v organizaciji iniciative tako predstavljajo širitev upora, ki ni več omejen na stranko Ennahda, pojasnjuje Acconcia.
Splošni delavski sindikat Tunizije, največji sindikat v državi, je avgusta lani protestiral in stavkal zaradi agitacije podpornikov predsednika proti sindikatu in njihovega napada na sedež sindikata v prestolnici. Kasneje se je pridružil protestom proti onesnaževanju v Gabesu. Protesti iniciative Nafas, ki so jih podprle opozicijske stranke, zahtevajo predvsem obnovitev državljanskih pravic, po oceni sogovorca pa bo za uspeh iniciative ključna pridružitev sindikatov.
Acconcia povzame še razloge za nezadovoljstvo sindikatov s predsednikom, zaradi katerega bi se lahko pridružili trenutnim protestom.
Iniciativa Nafas je predsednika med protestom obtožila tudi služenja tujim interesom. Del Saiedove zunanje politike je sodelovanje z Evropsko unijo pri preprečevanju migracij iz Afrike v Evropo. Memorandum o partnerstvu pri migrantski politiki je z Evropsko komisijo podpisal pred tremi leti, ta pa vključuje 700 milijonov evrov evropske denarne pomoči Tuniziji v zameno za lovljenje migrantov v Sredozemskem morju. Podporo Evropske unije Saiedovi oblasti komentira Acconcia.
Oblast predsednika Saieda represijo, proti kateri protestira Nafas, izvaja od leta 2021, ko se je začelo vladanje z odloki. Glavna tarča je opozicijska klerikalna stranka Ennahda in njen voditelj Rašid Ganuši. Ennahdo je Ganuši ustanovil po zgledu Muslimanske bratovščine leta 2011 po padcu predsednika Zina Il Abdina Bin Alija. S 37 odstotki glasov je osvojila relativno večino na naslednjih parlamentarnih volitvah. Saied je na predsedniških volitvah leta 2019 zmagal kot neodvisni kandidat s podporo Ennahde. Vlado, v kateri je sodelovala Ennahda, je Saied odstavil leta 2021 po protestih proti vladni stranki zaradi neučinkovitih ukrepov med pandemijo koronavirusa. Prav na dan republike je suspendiral parlament. Zatem je vsilil spremembo ustave in oblast začel izvajati sam. Tunizijska policija je od leta 2022 aretirala vsaj 17 članov nekdaj zavezniške klerikalne stranke, samega voditelja pa leta 2023. Podrobneje pregon opozicije pojasni sogovorec, ki opozarja, da je represija uperjena tudi proti nestrankarskim opozicijskim elementom.
Aprila lani je prvostopenjsko sodišče v Tunisu skoraj 40 opozicijskim politikom, poslovnežem, aktivistom in odvetnikom izreklo po več desetletne zaporne kazni. Sodišče jih je spoznalo za krive zarote proti državni varnosti. Predsednik jih je izdaje in terorizma obtožil dve leti prej. Septembra 2022 je z odlokom uvedel petletno zaporno kazen in globo za širjenje dezinformacij in govoric na spletu, pri čemer ni natančno definiral, kaj velja za dezinformacije. Podrobneje preganjanje nestrankarskih nasprotnikov predsednika predstavi Acconcia.
Tunizijski predsednik se po besedah Acconcie pri represiji zgleduje po taktikah, ki jih je ubrala egiptovska oblast po letu 2013.
Sodstvo nadzoruje predsednik osebno, odkar je pred štirimi leti ustanovil nominalno začasni Vrhovni sodni svet, katerega člane imenuje sam. Možnosti, da v opisanih razmerah protestno gibanje s podporo sindikatov doseže spremembe, za konec komentira Acconcia.
Dodaj komentar
Komentiraj