11. 9. 2026 – 14.00

Ustavno sodišče lokalce na OFF

Vir: prirejeno po Ajda Schmidt in Damjan Prelovšek/Ustavno sodišče/razdelek za medije
Hutiji zasedli otok Majun, v Srbiji znani kandidati Študentske liste za izredne volitve
Vir: Wikimedia commons, public domain
9. 9. 2026 – 17.00
Savdsko-adenska ofenziva na severozahod Jemna proti Hutijem

Pomorske sile jemenskega uporniškega gibanja Ansar Alah, znanega kot Hutiji, so zasedle otok Majun v ožini Bab Al Mandab in napadle položaje vojske jemenske vlade Adenu na otoku Zukar. Kopenske enote gibanja Ansar Alah so prodrle v mesti Dubab in Murad južno od včeraj zasedenega pristanišča Moka, pri čemer niso naletele na resen odpor. Po osvojitvi nadzora nad otokom Majun, imenovanem tudi Barim, Hutiji za napade na saudske in izraelske ladje v ožini ne potrebujejo več daljnosežnih raket. Prodor Hutijev po jugozahodni jemenski obali sledi propadli ofenzivi vojske vlade v Adenu, ki jo priznavajo Združeni narodi, v provincah Taiz, Al Bajda in Al Džauf. Cilj ofenzive je bilo ponovno zavzetje prestolnice Sana.

Alžirsko zunanje ministrstvo je sporočilo odločitev vlade in predsednika Abdelmadžida Tebuna, da prekinjajo diplomatske odnose z Združenimi arabskimi emirati. Kot razlog navajajo provokativna in sovražna dejanja Emiratov. Alžirsko obrambno ministrstvo je sporočilo, da bo država danes zaprla svoj zračni prostor za vsa letala, registrirana v Emiratih. Izjema so komercialni leti, ki bodo dovoljeni do konca leta. Državi si sicer nasprotujeta glede več regionalnih vprašanj. Alžirske oblasti med drugim nasprotujejo normalizaciji odnosov z Izraelom, Združeni arabski emirati pa so z njim leta 2020 po posredovanju Združenih držav vzpostavili diplomatske odnose. Emirati prav tako podpirajo maroško okupacijo ozemlja Zahodne Sahare, medtem ko alžirske oblasti podpirajo Fronto Polisario, ki si prizadeva za neodvisnost Zahodne Sahare. Ministrstvo za zunanje zadeve Združenih arabskih emiratov je v odziv sporočilo, da upajo, da bo odločitev alžirske vlade začasna.

Spodnji dom španskega parlamenta je s 168 glasovi za, 31 proti in 145 vzdržanimi odobril zakon o podelitvi državljanstva do 120 tisoč Sahravijcem, rojenih pred 29. septembrom 1977 oziroma v času, ko je bilo ozemlje španska kolonija, ter njihovim otrokom. Zakon mora potrditi še zgornji dom. Vključuje tudi tiste, ki v Španiji prebivajo nezakonito. Upravičenci bi imeli tri leta časa, da zaprosijo za državljanstvo. Malo manj kot polovica vseh Sahravijcev živi na ozemlju Zahodne Sahare pod maroško okupacijo, od tega približno polovica znotraj mednarodno priznane meje Maroka. Maroške oblasti avtohtonemu sahravijskemu ljudstvu ne priznavajo pravice do samoodločbe, ob tem pa črpajo naravne vire ozemlja in naseljujejo maroške naseljence, ki po zadnjih podatkih predstavljajo več kot 80 odstotkov prebivalstva okupiranega dela ozemlja. Zahodnosaharska vlada v izgnanstvu deluje v Tindufu v Alžiriji, kjer v begunskih taboriščih živi večina Sahravijcev.

Vir: javna domena, prirejeno
2. 9. 2026 – 17.00
Politična prodaja neodvisnih medijev v regiji in kakšno zvezo ima to z Vučićem in Orbánom

V Novem Sadu je na prvem predvolilnem shodu novoustanovljena Študentska lista – študenti zmagujejo predstavila 30 kandidatov liste za predčasne parlamentarne volitve konec oktobra. Večina kandidatov prihaja iz akademskih krogov, poleg profesorjev pa so na listi tudi strokovnjaki in umetniki. Dan po shodu so študenti v blokadi na družbenih omrežjih opozorili, da so bila registrirana tri po njihovih navedbah lažna civilna združenja z imeni, sumljivo podobnimi imenu liste Študentov v blokadi. Po navedbah študentov so združenja, ki morajo podpise za vložitev kandidature pri Republiški volilni komisiji še zbrati, registrirana pod imeni Študentska lista Srbije – študenti zmagujejo, Študenti zmagujejo in Študentska lista Beograda – študenti zmagujejo. Primeri registracij list s podobnimi imeni opozicijskim listam so znani tudi s preteklih volitev v Srbiji. Po trditvah opozicije za njimi stoji oblast, ki želi zmesti volivce. Spomnimo, predčasne parlamentarne volitve v Srbiji bodo 25. oktobra. Za vložitev kandidature volilni komisiji mora vsaka lista zbrati deset tisoč podpisov. 

Vir: Facebook / Kulturno društvo Gmajna
22. 6. 2026 – 17.00
Nasprotniki sprememb zakona v DZ vložili podpise

Ustavno sodišče je zavrnilo predlog opozicijskih strank Svobode, SD in Levice za začasno zadržanje spremembe Zakona o lokalnih volitvah. Gre za spremembo, s katero so ob večinski podpori koalicije in Resni.ce junija poslanci parlamenta ukinili lokalno volilno pravico državljanov tretjih držav, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji. Ustavno sodišče je s šestimi glasovi za in dvema proti presodilo, da zaradi izvrševanja zakona ne bo prišlo do težko popravljivih škodljivih posledic, ki bi glede na ustavo zahtevale njegovo zadržanje. Tako državljani tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji na novembrskih lokalnih volitvah ne bodo imeli pravice voliti. 

Uradno se je začela kampanja pred štirimi referendumi, ki bodo potekali 11. oktobra. Volivci bodo na naknadnem zakonodajnem referendumu odločali o uveljavitvi zakona o parlamentarni preiskavi. Na posvetovalnih referendumih se bodo izrekali o pogojevanju socialne pomoči z družbenokoristnim delom, volilni pravici tujih državljanov na lokalnih volitvah in ukinitvi obveznega prispevka za financiranje Radiotelevizije Slovenije. Referendum o parlamentarni preiskavi so v državni zbor s skoraj 45 tisoč podpisi volivcev vložili nekdanji člani odbora za varstvo človekovih pravic. Pobudniki menijo, da novela zakona odpravlja enega ključnih varovalnih ukrepov, ki preprečuje politično zlorabo parlamentarnih preiskav. Zakon bo zavrnjen, če bo proti glasovala večina volivcev in najmanj petina vseh volivcev. Rezultati posvetovalnih referendumov niso zavezujoči. Kampanja bo trajala do vključno 9. oktobra, ko se začne volilni molk.

Izraelski časnik Haaretz je objavil raziskavo o dejavnostih izraelskega obveščevalnega podjetja Cyberglobes v različnih državah. Glede na raziskavo je podjetje med drugim pomagalo pri zbiranju informacij o aktivistih, ki so v Sloveniji nasprotovali načrtovani gradnji drugega bloka Jedrske elektrarne Krško, krajše Jek 2. Iz dokumentov, ki so jih analizirali novinarji Haaretza, je razvidno, da je podjetje iskalo informacije o slovenskem okoljskem gibanju Mladi za podnebno pravičnost in Amnesty International Slovenije. Iskalo je tudi informacije o posameznih aktivistih, med drugim o okoljskem aktivistu Jonasu Sonnenscheinu. Cyberglobes je po trditvah časopisa v nekaterih primerih dostopal tudi do njihovih seznamov stikov. Spomnimo, za konec leta 2024 je bil sprva razpisan posvetovalni referendum o gradnji drugega bloka jedrske elektrarne, vendar je parlament njegovo izvedbo preklical. Cyberglobes je sicer po navedbah Haaretza pomagal pri označevanju ljudi na podlagi njihovih političnih stališč v več državah. V Indoneziji je podjetje sodelovalo pri identificiranju in evidentiranju pripadnikov LGBT skupnosti, podjetje pa je spremljalo tudi pripadnike politične opozicije v Mozambiku. Podjetje Cyberglobes je specializirano za pregledovanje družbenih omrežij. Ker podjetje navaja, da deluje s podatki iz »prosto dostopnih virov«, zanj ne veljajo izraelski predpisi, ki omejujejo izvoz obrambne opreme. 

Vir: M. P. / RŠ
10. 9. 2026 – 15.00
Kdo bo uvajal osemletko?

Na novoustanovljeni javni Univerzi v Novem mestu potekajo volitve rektorja. Edini kandidat je dekan Fakultete za informacijske študije, ki deluje pod okriljem Univerzitetnega in raziskovalnega središča Novo mesto, Matej Makarovič. Volilno pravico ima skupno nekaj manj kot dva tisoč tristo pedagoških delavcev, študentov in drugih zaposlenih, po sklepu o razpisu volitev pa novi rektor štiriletni mandat nastopi z oktobrom. Ustanovitev Univerze v Novem mestu kot četrte javne univerze v državi je parlament potrdil julija. Eden od ustanoviteljev prve javne novomeške fakultete, katere dekan je Makarović, je minister za izobraževanje Borut Rončević. Makarovič mesto dekana fakultete zaseda zadnjih šest let, v preteklosti pa je bil prvi in pozneje častni predsednik podmladka Slovenske demokratske stranke. Makarovič je v pogovoru za portal N1 povedal, da ni več član nobene stranke in da se je funkciji častnega predsednika podmladka SDS odpovedal pred leti. 

OFF je pripravila vajenka Mila, mentorirala je Jana.

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Komentarji

Anonymous / 11. September 2026 / 18.36

original clank:

and, in Slovenia, opponents of a proposed second nuclear reactor estimated to cost 9 to 15 billion euros – a project the government has pushed toward a referendum amid criticism over how the ballot question was worded – including Jonas Sonnenschein, an economist leading the campaign against it. CG ran the same group-membership search on most of the group's own members – for some, pulling their full friends lists too – effectively mapping the social network around the project's critics.
(https://www.haaretz.com/israel-news/security-aviation/2026-09-10/ty-art…)

Od kod Delu MZPP in AI?

->

povzemaj po originalu

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

Napovedi