Ultrahitri OFF
Senegalski parlament je sprejel spremembe ustave, ki omejujejo moč predsednika in podeljujejo večja pooblastila parlamentu in premierju. Spremembe nalagajo vladi, da obvešča parlament o vseh dogovorih za izkoriščanje naravnih surovin, parlamentu podeljujejo večja preiskovalna pooblastila ter omejujejo moč predsednika, da razpusti parlament. Spremembe vključujejo tudi ustanovitev devetčlanskega ustavnega sodišča, ki bi nadomestilo trenutni sedemčlanski ustavni svet. Ena od sprememb prepoveduje predsedniku, da hkrati vodi stranko. Senegalski predsednik Bassirou Diomaye Faye je napovedal sklic referenduma proti spremembam. Med glasovanjem je pred parlamentom protestiralo okrog 50 ljudi, ki jih je policija razgnala s solzivcem. Podporniki predsednika trdijo, da so spremembe ustave maščevanje novoizvoljenega predsednika parlamenta in vodje stranke Pastef Ousmana Sonka predsedniku Fayu iz iste stranke. Predsednik je Sonka, ki je prej opravljal funkcijo premierja, konec maja odstavil, z njim pa odslovil tudi vse ministre.
Južnoafriška varnostna agencija, imenovana Nacionalna združena operacijska in obveščevalna struktura, je sporočila, da je po neuradnem ultimatu protimigrantskih skupin državo do danes zapustilo 25 tisoč tujih državljanov. Več nacionalističnih skupin, med njimi Operacija Dudula, gibanje Korakaj in korakaj ter Patriotsko zavezništvo, so prejšnji mesec nedokumentiranim migrantom postavile rok do 30. julija, oziroma do danes, da zapustijo Južno Afriko ali »se soočijo s posledicami«, od vlade pa so zahtevale izvedbo masovnih deportacij. Poziv migrantom k odhodu so nacionalistične skupine po družbenih omrežjih razširile z objavami, ki so jim nadele videz uradnih vladnih sporočil. Nekatere so zastraševanje migrantov po ultimatu izvajale od vrat do vrat. Vlade Nigerije, Malavija, Gane, Zimbabveja in Mozambika so za svoje državljane v Južni Afriki organizirale evakuacijske lete in avtobusne prevoze.
Na predzadnji dan pred začetkom oderuškega carinjenja spletnih nakupov iz Kitajske je zgornji dom francoskega parlamenta potrdil zakon proti tako imenovani ultrahitri modi. Spletnim trgovcem Shein, Temu in AliExpress, ki jih zakon glede na količino oblačil na trgu in njihovo ceno uvršča med ponudnike ultrahitre mode, grozijo globe med 25 centov in šest evrov na izdelek, globe pa se bodo do leta 2030 postopno zvišale na 10 evrov na izdelek. Zakon uvaja še prepoved oglaševanja znamk ultrahitre mode, ki velja tudi za influencerje. Po prvi različici zakona, ki jo je spodnji dom parlamenta sprejel leta 2024, bi prepovedi in kazni veljale tudi za evropska podjetja hitre mode, kot so Zara, Mango in H&M. Po v zgornjem domu amandmirani različici definiciji ultrahitre mode iz zakona ustrezajo le še azijske spletne platforme.
V filipinski prestolnici Manila je potekal protest cerkve Inglesia ni Cristo proti kazenskemu pregonu senatorja Rodanteja Marcolete zaradi korupcije. Marcoleta je član cerkve in zaveznik podpredsednice Sare Duterte, ki jo cerkev z dvema milijonoma članov, v kateri zanikajo troedinost boga, podpira. Filipinski protikorupcijski tožilec Jesus Remulla je sporočil, da je Marcoleta obtožen, da ni prijavil za okrog milijon evrov neporabljenih donacij za volilno kampanjo. Podpredsednica Duterte je obtožbe označila za zlorabljanje pravosodnega sistema za pregon vseh, ki razkrivajo korupcijo predsednika Ferdinanda Marcosa. Nazadnje je Inglesia ni Cristo protestirala novembra, ko je vlado obtožila korupcije pri protipoplavnih ukrepih.
Po preštetju vseh glasov drugega kroga predsedniških volitev v Peruju je zmagala Keiko Fujimori, vodja desničarske stranke Ljudska moč in hči nekdanjega predsednika Alberta Fujimorija. Svojega tekmeca Roberta Sáncheza iz socialdemokratske stranke Skupaj za Peru je prehitela za manj kot 50 tisoč glasov. Fujimori je tako mesto predsednice osvojila v četrtem poskusu, potem ko je neuspešno kandidirala v letih 2011, 2016 in 2021. Parlamentarne volitve in prvi krog predsedniških volitev so potekali v sredini aprila, drugi krog predsedniških volitev pa je potekal sedmega junija. Vodilni stranki sta po prvem krogu ena drugo obtožili goljufije, potem ko so glasovnice na nekatera volišča prispele prepozno, zaradi česar je Nacionalni urad za volilne procese volitve podaljšal. Na perujskih veleposlaništvih in konzulatih v 17 državah v prvem krogu ni uspelo elektronsko skeniranje glasovnic, tako da so veleposlaništva v drugem krogu glasovnice iz tujine po pošti poslala na ročno štetje v Peru. Iz tujine je lahko glasovalo okrog milijon volilnih upravičencev.
Ustavno sodišče Združenih držav je odločilo, da ima predsednik pravico po lastni presoji odpuščati vodje zveznih agencij. Šest od devetih sodnikov trenutne sestave sodišča je ugotovilo, da je zaščita pred odpuščanjem v nasprotju z ustavno ločitvijo vej oblasti. Edina izjema je guverner Zveznih rezerv, to je centralne banke Združenih držav, kar pomeni, da bo guvernerka Lisa Cook, ki jo predsednik Donald Trump želi odstaviti, obdržala funkcijo. O zadevi je sodišče presojalo po odpustitvi članice Zvezne komisije za trgovino brez obrazložitve. Ustavno sodišče je s to odločitvijo izničilo odločitev istega sodišča iz leta 1935, ki je omejila pristojnost predsednika pri odpuščanju vodij zveznih agencij.
Ustavno sodišče Združenih držav je po drugi strani zavrnilo Trumpovo pritožbo proti štetju glasov po pošti, ki bi prispeli po volilnem dnevu, kar je trenutno dovoljeno v 14 ameriških zveznih državah. Štetje teh glasov je Trump na zadnjih dveh predsedniških volitvah označil za goljufijo. Na zadnji dan sodnega leta mora ustavno sodišče med drugim odločiti tudi, ali sme predsednik omejiti pravico do državljanstva na podlagi rojstva na ozemlju Združenih držav.
Dodaj komentar
Komentiraj