OFFsel četrtič na led
Na ciprskih parlamentarnih volitvah je slavila konservativna stranka DISY, ki je dosegla 28 odstotkov glasov. Drugo mesto je s 5 odstotki manj osvojila komunistična stranka AKEL. Skrajno desna stranka ELAM je osvojila 11 odstotkov, socialnodemokratska stranka DIKO pa 10 odstotkov. Po pet odstotkov glasov sta osvojili še stranki, ki sta hkrati tudi novinki v ciprskem parlamentu. To sta sredinsko reformistično gibanje Državljani za Ciper ter protisistemska Direktna demokracija, ki jo vodi 26-letni vplivnež Fidias Panajotu, trenutno nepovezani poslanec v Evropskem parlamentu.
V kurdski provinci Al Hasaka in mestih Kamišli, Kobani ter Derik na severu in severozahodu Sirije je potekalo nadaljevanje oktobrskih parlamentarnih volitev. Te so bile v začetku leta zaradi večtedenskih spopadov med večinsko kurdskimi Sirskimi demokratičnimi silami, krajše SDF, in zdaj uradno sirsko vojsko pod vodstvom predsednika Ahmeda Al Šare začasno prekinjene. V prej omenjenih provincah si je mesto v parlamentu zagotovilo pet kurdskih predstavnikov, kar pomeni, da ima manjšina v parlamentu sedaj osem poslancev. Parlament sestavlja 210 poslancev, tretjino teh neposredno imenuje predsednik.
Izraelska vojska je v zračnih napadih v več vaseh in mestih v južnem delu Libanona ubila tri osebe. Napade so izvedli z brezpilotnimi letalniki, ki so na cestah v provinci Nabatije zadeli tri vozila. Poleg tega so odredili nove prisilne evakuacije za prebivalce desetih vasi na jugu države.
V soboto je v Beogradu potekal študentski protest, ki se ga je po navedbah Arhiva javnih shodov udeležilo okrog 180 tisoč ljudi, oblasti pričakovano poročajo o precej nižji številki. Na protestu je nato prišlo do spopadov med protestniki in policijo, ki je pri Pionirskem parku ščitila Ćacije. Na dan protesta so sicer srbske železnice ustavile železniški promet zaradi anonimne grožnje, da so na več vlakih podtaknjene eksplozivne naprave. Grožnja sumljivo sovpada s protestom, kar sicer ni nova taktika, srbske oblasti so namreč v preteklosti že dvakrat ustavile železniški promet, da bi zajezile proteste.
Ostajamo v Srbiji. Urad za nadzor tujega premoženja pri ameriškem finančnem ministrstvu je madžarski naftni družbi MOL tik pred iztekom podaljšala rok za nakup ruskega deleža v Naftni industriji Srbije, krajše NIS. Urad za nadzor tujega premoženja, krajše OFAC, je 8. oktobra lani uveljavil sankcije zoper NIS zaradi ruskega lastništva, a mu je konec leta do vključno 23. januarja izdal posebno dovoljenje za poslovanje. Zanje je NIS zaprosil, da bi zagotovil nemoteno poslovanje, dokler trajajo pogovori o trajni rešitvi, in ga po izteku že večkrat podaljšal. MOL je z ruskim GazpromomNeftom januarja podpisal glavne določbe zavezujočega okvirnega sporazuma o nakupu deleža GazpromNefta in Gazproma v NIS-u. Rok za dokončno sklenitev posla se je sicer iztekel 22. maja.
Rudarji rudnika rjavega premoga v Zenici so odpovedali za danes napovedano gladovno stavko, potem ko je 15 minut pred napovedanim začetkom federalno ministrstvo za energijo, rudarstvo in industrijo sporočilo, da bodo rudarjem sredstva za pokojninske prispevke izplačali jutri. 47 delavcev namreč že 17 mesecev ni dobilo svoje pokojnine. Delavci so formalno izpolnili vse pogoje za upokojitev, vendar jim podjetje od leta 2009 ni plačevalo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, v zdravstvenih kartonih pa so navedeni kot upokojenci na čakanju. Vlada Federacije Bosne in Hercegovine je sicer sredstva za 27 rudarjev sprostila pred dvema mesecema, a ti denarja niso prejeli.
Poslanci v državnem zboru so na tajnem glasovanju z 51 glasovi za in 36 proti za novega premierja izvolili predsednika SDS-a Janeza Janšo. Veteran slovenske politike ima tako mandat za sestavo svoje četrte od skupno 16 slovenskih vlad, po izvolitvi pa mora v 15 dneh državnemu zboru posredovati predlog kandidatov za ministre. Po izvolitvi je Janši po telefonu čestitke poslal njegov prijatelj in izraelski premier Benjamin Netanjahu. Zaradi tajnosti glasovanja izidi po poslanskih skupinah niso znani, so pa Janševo kandidaturo vnaprej podpisali poslanci SDS-a, NSi-ja, SLS-a, Fokusa, Demokratov pa tudi Resni.ce, ki v vlado ne bo vstopila. Trije poslanci glasovnic niso prevzeli, med njimi tudi predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob. Tokrat na glasovnicah posebnih označb ni bilo, za kar je gotovo zaslužen predsednik državnega zbora Zoran Stevanovič, ki je poslance pred glasovanjem pozval, naj tega ne počnejo. Hvala ti, Zoran. Je pa eden od poslancev, ki so glasovali proti, na glasovnico dopisal »DOVOLJJ«. Pri tem se marsikomu poraja vprašanje, kateri od poslancev onkraj koalicije je prispeval 51. glas podpore. V Svobodi, SD-ju, Levici in Vesni, torej v vseh de facto opozicijskih strankah, zanikajo, da nesrečnež prihaja iz njihovih vrst, tako da vprašanje ostaja odprto.
Kljub temu da je Janša požel čestitke sionističnega vodja Netanjahuja, pa je bila do nove koalicije in predlogov, zapisanih v koalicijski pogodbi nove vlade, zadržana predsednica države Nataša Pirc Musar.
Od vlade v nastajanju pa k tisti v odhajanju. Slednja se je na dopisni seji seznanila z odstopom državnih sekretarjev: Urana Kodrića z ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter Tine Seršen z ministrstva za okolje, podnebje in energijo. Vlada je prav tako razrešila Barbaro Goričan s položaja generalne direktorice direktorata za socialne zadeve na ministrstvu za delo. Za vršilko dolžnosti je imenovala Polono Obrč. Spremembe se bodo prav tako zgodile na uradu za komuniciranje: Petro Bezjak Cirman bo zamenjala Špela Vovk, ki bo opravljala delo kot vršilka dolžnosti. Mandat državnih sekretarjev je vezan na mandate ministrov, tako se vsem aktualnim državnim sektretarjem funkcija izteče z imenovanjem nove vladne ekipe. Ta bo imela možnost, da v letu dni brez navedenega razloga zamenja predstojnike državnih organov in direktoratov. Med prvimi menjavami se pričakuje sprememba na čelu UKOMA.
Prebivalci romskega naselja Stranska vas pri Novem mestu so v pozivu občino Novo mesto in vlado pozvali k ureditvi bivalne, digitalne in prometne infrastrukture v naselju. Po besedah predstavnika iniciative Bogdana Mikliča trenutno stanje v naselju ne zagotavlja niti osnovne varnosti šoloobveznim otrokom niti pogojev za dostojno življenje in vključitev prebivalcev v družbo. Od občine in vlade zahtevajo tudi ureditev možnost prijave stalnega prebivališča. Na občini odgovarjajo, da so uredili vse, kar je v njihovi pristojnosti, ter da med prebivalci ni želje po legalizaciji na črno zgrajenih objektov. Miklić je očitke zavrnil in izpostavil neodzivnost občine.
Vesel svetovni dan ščitnice vam želita vajenka Jana in Petek.
Dodaj komentar
Komentiraj