OFF ukrajinskega ministra za obrambo
Z 289 glasovi za v 450-članskem ukrajinskem parlamentu so poslanci za novega premierja izvolili Sergija Fedoroviča Koreckega, dosedanjega direktorja državnega naftnega in plinskega podjetja Naftogaz. Predsednik Volodimir Zelenski je kot ključen razlog za njegovo imenovanje navedel potrebo po pripravah na zimo, s čimer ima nekdanji direktor Naftogaza že izkušnje, saj je bil kot direktor največjega energetskega podjetja v državi odgovoren za oskrbo države s plinom in elektriko. O novem premierju je parlament glasoval po tem, ko je v nedeljo odstopila premierka Julija Sviridenko, kar je pomenilo avtomatski odstop vseh ministrov. Korecki je že tretji premier Ukrajine od začetka ruske invazije februarja 2022, ministri pa se menjajo četrtič.
V Kijevu in več drugih ukrajinskih mestih potekajo protesti, ki zahtevajo vrnitev Mihajla Fedorova na položaj ministra za obrambo. Fedorovu namreč predsednik Volodimir Zelenski po odstopu vlade ni ponovno ponudil položaja ministra za obrambo. Fedorov je ministrski položaj zasedal pol leta, po navedbah poslanke Olge Vasilevske-Smagljuk iz vladajoče stranke Služabnik ljudstva pa namerava Zelenski za njegovega naslednika nominirati Igorja Klimenka, ki je v prejšnji vladi opravljal položaj ministra za notranje zadeve.
Spodnji dom francoskega parlamenta je z 291 glasovi za in 241 proti sprejel zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Zakon omogoča prostovoljno končanje življenja polnoletnim državljanom Francije, ki trpijo za neozdravljivo smrtno boleznijo v terminalni fazi. Bolnik mora biti ob tem prišteven. Zakon je spodnji dom parlamenta prvič sprejel maja lani, njegovo sprejetje pa je takrat blokiral zgornji dom, francoska vlada pa je v skladu z ustavo dovolila ponovno glasovanje o zakonu. Preden zakon stopi v veljavo, ga mora namesto zgornjega doma tokrat potrditi Ustavni svet.
Sodišče Evropske unije je razsodilo, da španski zakon o amnestiji za katalonske separatiste iz leta 2024 ne krši pravil Evropske unije glede terorizma in evropskih financ. Sodišče je poleg tega ugotovilo, da je odločanje o amnestiji pristojnost držav članic. Oceno zakonitosti amnestije je sodišče podalo na pobudo španske opozicijske fašistične stranke VOX, računskega sodišča in več protiseparatističnih združenj. Z amnestijskim zakonom je španska vlada oprostila več sto katalonskih politikov in aktivistov, ki so leta 2017 organizirali referendum o katalonski neodvisnosti. Amnestijo je leta 2024 sprejel parlament v skladu z dogovorom med vladajočo Špansko socialistično delavsko stranko in stranko Republikanska levica Katalonije.
Napovedani protestni pohod na Muzafarabad, prestolnico avtonomne pokrajine Azad Kašmir v Pakistanu, je organizator Joint Awami Action Committee, krajše JAAC, odpovedal po včerajšnjih spopadih policije z njegovimi podporniki, v katerih je policija ubila sedem ljudi. Protestniki so ubili dva policista. Odbor JAAC zahteva ukinitev 12 poslanskih mest v pokrajinskem parlamentu, ki so prihranjeni za predstavnike ubežnikov iz delov Kašmirja pod indijskim nadzorom. Predstavniki odbora JAAC trdijo, da preko predstavnikov ubežnikov pakistanske stranke vplivajo na politiko avtonomne pokrajine. Odbor JAAC je na začetku prejšnjega meseca pokrajinska vlada razglasila za teroristično skupino, da bi zatrla proteste in stavke, ki jih odbor zadnji dve leti organizira. Razglasitvi odbora za teroristično skupino so prejšnji mesec sledili protesti in spopadi s policijo, v katerih je umrlo 15 ljudi, več kot 50 pa jih je bilo ranjenih.
Urad za zunanjo trgovino Združenih držav Amerike je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin na uvoz blaga iz Brazilije, ki bodo stopile v veljavo 22. julija. Carine bodo med drugim veljale za uvoz brazilskega papirja, kmetijskih strojev in sladkorja, ne bodo pa prizadele uvoza kave, redkih zemeljskih kovin in drugih dobrin. Ameriški zunanji minister Marco Rubio je v objavi na družbenem omrežju Twitter pojasnil, da je razlog za uvedbo carin »nepoštenost« brazilskega predsednika Luiza Inácia Lule da Silve in njegove vlade pri dogovorih z ZDA. Gre za prvo uvedbo carin, odkar je ameriško ustavno sodišče februarja letos razveljavilo carine, ki jih je na začetku leta za večino svetá uvedel predsednik Donald Trump.
Dodaj komentar
Komentiraj