OFF predragega avtomobila
Bolivijski parlament je izglasoval nezaupnico gospodarskemu ministru Joséju Gabrielu Espinozi, potem ko se ta ni odzval pozivu poslancev na zaslišanje o svoji denarni politiki, gospodarskemu načrtovanju in dejanski vrednosti osebnega avtomobila proti prijavljeni. Za nezaupnico je glasovalo 91 poslancev oziroma več kot dve tretjini prisotnih. Tiskovni predstavnik predsednika Rodriga Paza, José Luis Gálvez, je napovedal pritožbo proti odstavitvi na ustavnem sodišču z utemeljitvijo, da je za izglasovanje nezaupnice potrebna dvotretjinska večina vseh članov parlamenta. Odstavitev gospodarskega ministra bi pomenila tretjo menjavo ministra v enem letu vlade predsednika Paza. V začetku junija sta zaradi protestnih cestnih blokad, ki so jih izvajali največja sindikalna federacija Bolivijska delavska centrala in z nekdanjim predsednikom Evom Moralesom povezani kmečki sindikati, odstopila obrambni in šolski minister.
Ostajamo v Boliviji. Policija je zaradi suma načrtovanja umora aktivistke Nadie Beller aretirala argentinskega državljana Fernanda Cerimeda, svetovalca bolivijskega predsednika Rodriga Paza. Na Beller sta pred tem streljala dva napadalca pred hotelom v mestu Santa Cruz. Beller je v video nagovoru iz bolnišnice dejala, da je prepričana, da sta jo napadalca poskušala umoriti zaradi njenega nasprotovanja vladnemu odloku o izrednih ukrepih v gospodarstvu, ki vključuje ukinitev subvencij za gorivo, uvedenih v času vlade stranke Gibanje za socializem. Pri pripravi odloka je sodeloval Cerimeda. Poleg tega je razkrila, da je imela s Cerimedom romantično razmerje. Cerimeda je bil pred svetovanjem Rodrigu Pazu pri pripravi odloka zaposlen tudi kot svetovalec argentinskega predsednika Javierja Mileija ter nekdanjega brazilskega predsednika Jaira Bolsonara.
Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da zaradi napredka v pogajanjih in sprejetja trgovinskega dogovora s Kanado za tri dni odlaga uveljavitev 50-odstotnih carin na uvoz nekaterih izdelkov iz Kanade. Dogovor po besedah ameriškega predsednika vključuje popoln dostop na kanadski trg za vse ameriške izdelke. Carine, ki bi sicer v veljavo stopile jutri, je Trump napovedal julija, med drugim pa vključujejo carine na kanadsko vino, cement in hokejske palice. Dokončen umik napovedanih carin Trump pogojuje z dokončno ureditvijo dokumentacije.
Ameriško zunanje ministrstvo je uvedlo sankcije proti predsednici Mednarodnega kazenskega sodišča v Haagu Akane Tomoko in odvetniku na haaškem sodišču Abdulaju Sejeju. Prepovedalo jima je vstop v Združene države in transakcije znotraj ameriškega finančnega sistema. Minister Marco Rubio je odločitev pojasnil s tem, da sta Akane in Seje neposredno sodelovala v pregonu funkcionarjev, katerih vlade ne priznavajo sodišča. Rimski statut sicer določa, da Mednarodno kazensko sodišče lahko preiskuje tudi države nepodpisnice ustanovnega statuta sodišča in njihove državljane za vojne zločine, storjene na ozemlju držav podpisnic.
Še k protiokoljski politiki Združenih držav. Ameriško ministrstvo za kmetijstvo je predlagalo umik uredbe o zaščiti brezcestnih območij, ki prepoveduje gradnjo cest in izsekavanje na okrog 18 milijonih hektarjev zaščitenih gozdnih območjih. Odločanje o posegih v gozdove bi ministrstvo po umiku uredbe prepustilo lokalnim agencijam za upravljanje gozdov. Ministrstvo predlog utemeljuje z izboljšanjem požarne varnosti gozdov, ker bi po izgradnji cest do njih lažje dostopali gasilci. Ameriška okoljevarstvena organizacija The Wilderness Society odgovarja, da se glede na njihove raziskave večina gozdnih požarov začne ob cestah.
Zunanje ministrstvo Združenih arabskih emiratov je do nadaljnjega prekinilo trgovino z Iranom. Kot neposredni razlog za embargo ministrstvo navaja napad z dvema raketama na emiratsko ozemlje. Iransko ministrstvo za obrambo je obtožbo raketnih napadov označilo za neutemeljeno, same napade pa za operacijo pod lažno zastavo. Obtožba raketnih napadov sicer sledi emiratskim obtožbam, da je iranska Islamska revolucionarna garda napadla več emiratskih tankerjev v Perzijskem zalivu. Združeni arabski emirati so bili pred sprejetjem ameriško-iranskega Memoranduma o soglasju o premirju zaradi tamkajšnjih ameriških vojaških baz v Al Sadru in Al Ruvajsu tarča iranskih raketiranj in napadov z droni po začetku ameriško-izraelskega bombardiranja Irana konec februarja. Po poročanju britanske javne radiotelevizije BBC so iranske oborožene sile obe bazi marca popolnoma uničile.
Izraelska vojska je bombardirala sirsko letalsko vojaško bazo Abu Al Duhur pri mestu Idlib. Izraelska kopenska vojska je nato izvedla racijo v mestu Kunejtra v bližini okupiranega ozemlja Golanskega višavja. Z namenom preprečevanja ponovnega vzpostavljanja zračnih sil sirske vojske po zrušitvi vlade nekdanjega predsednika Bašarja Al Asada decembra lani je izraelska vojska marca lani že bombardirala letalski bazi v Homsu in Palmiri, julija lani pa stavbo sirskega obrambnega ministrstva v Damasku. Izraelsko bombardiranje sirske baze sta vladi Jordanije in Združenih držav obsodili kot eskalacijo. Poleg bombardiranja Sirije je genocidna vojska bombardirala tudi mesto Gaza, okupatorske oblasti pa so aretirale ministra Palestinske oblasti za jeruzalemske zadeve Ašrafa Al Avarja. Razloga za aretacijo niso navedle.
S sirske vlade predsednika Ahmeda Al Šare so pred tem sporočili, da so Mednarodni agenciji za jedrsko energijo odobrili preiskavo jedrskega programa prejšnje vlade predsednika Bašarja Al Asada. V skupni izjavi sta vlada in jedrska agencija Združenih narodov razkrili, da so inšpektorji agencije prejšnji mesec obiskali dve skladišči urana, enega v Dejr Ez Zuru in enega na nerazkriti lokaciji. Nova sirska vlada je dostop inšpektorjem Mednarodne agencije za jedrsko energijo do sirskega skladišča urana, in sicer v Damasku, prvič odobrila junija lani.
Dodaj komentar
Komentiraj