OFF podpisov proti omnibusu
Izraelski centralni volilni komite je izglasoval prepoved kandidiranja na oktobrskih parlamentarnih volitvah stranki palestinskih državljanov Izraela Združena arabska lista in Skupni listi palestinskih strank Hadaš, Tal in Balad. Predlagatelji prepovedi so se sklicevali na člen izraelske ustave, ki omogoča prepoved kandidature zaradi nasprotovanja obstoju Izraela kot »judovske in demokratične države« in podpore sovražnim državam ali organizacijam. Listi zanikata podporo oboroženemu odporu in napovedujeta pritožbo na vrhovnem sodišču proti odločitvi komiteja, ki ga sestavljajo poslanci parlamenta, predseduje pa mu eden od sodnikov vrhovnega sodišča. Za uveljavitev prepovedi kandidiranja posameznim kandidatom mora odločitev komiteja odobriti vrhovno sodišče, o odločitvah prepovedi strank ali list pa sodišče odloča po pritožbi.
Na parlamentarnih volitvah v Maroku je po prvih objavljenih rezultatih relativno večino osvojila monarhistična Stranka avtentičnosti in modernosti. Pripadlo ji je 97 od skupno 395 sedežev v spodnjem domu parlamenta. Na drugem mestu je buržoazni Nacionalni zbor neodvisnih trenutnega premierja Aziza Ahanuša, ki mu je pripadlo 66 poslanskih mandatov, na tretjem pa nacionalistična Stranka za neodvisnost z osvojenimi 65 poslanskimi mesti. Te tri vodilne stranke so tvorile vlado od zadnjih volitev leta 2021. V parlament se je skupno prebilo 14 strank. Nacionalni zbor neodvisnih je v primerjavi z volitvami leta 2021 izgubil 36 sedežev, avtentični in moderni pa so jih pridobili deset. Volilna udeležba je bila leto po mladinskih protestih zaradi premoženjske neenakosti ter slabega javnega zdravstva in šolstva z 38 odstotki volilnih upravičencev rekordno nizka.
Sile jemenske vlade v Adenu so sporočile, da so odbile napad borcev jemenskega uporniškega gibanja Ansar Alah, znanih tudi kot Hutiji, na gorski prelaz Hedžat Al Abd, ki Aden povezuje z mestom Taiz. Hutiji so v začetku tedna Saudovo Arabijo obtožili ponovnega bombardiranja Jemna, v katerem je saudska vojska ubila 15 ljudi. Zaradi nadaljevanja vojne med uporniki in vlado v Adenu je moralo po podatkih Združenih narodov od začetka meseca domove zapustiti več kot 130 tisoč ljudi.
Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan in iraški premier Ali Al Zajdi sta se ob generalni skupščini Združenih narodov dogovorila za postopen umik turške vojske iz baze Bašika pri Mosulu v iraškem Kurdistanu. Turška vojska je bazo uporabljala za boj proti Delavski stranki Kurdistana, katere borci so med drugim nastanjeni v iraškem Kurdistanu. Stranka se razorožuje od marca lani, ko je po pozivu njenega zaprtega voditelja Abdullaha Öcalana razglasila prekinitev ognja s Turčijo. V bazo se je turška vojska nastanila leta 2015 z namenom boja proti Islamski državi, ki je Mosul okupirala leta 2014.
Zunanje ministrstvo Združenih držav je zavrnilo vizo generalu sudanske državne vojske Abdelu Fatahu Al Burhanu pred njegovo napovedano udeležbo na generalni skupščini Združenih narodov. Po navedbah agencije Reuters ameriška vlada pogojuje odobritev vize generalu s sprejetjem ameriškega julijskega predloga za tromesečno prekinitev ognja s sudanskimi paravojaškimi Silami za hitro posredovanje. Ameriško zunanje ministrstvo je pred zavrnitvijo vize označilo obe vojskujoči se strani za nelegitimni.
Pakistansko obrambno ministrstvo javlja, da je pakistanska vojska bombardirala deset zračnih baz v Afganistanu. Ministrstvo trdi, da je afganistanska vojska pred tem s teh baz poslala drone v pakistanski zračni prostor. Z afganistanske vlade sporočajo, da je pakistanska vojska v bombardiranjih ubila štiri ljudi, in napovedujejo povračilne ukrepe. Medsebojno bombardiranje se je po skoraj treh mesecih zatišja ponovno začelo prejšnji teden po napadu na tako imenovane Pakistanske talibane na policijski postaji v mestu Kohat na severozahodu Pakistana. Pakistanska vlada obtožuje afganistansko, da nudi Pakistanskim talibanom zatočišče na svojem ozemlju.
V Madridu je več sto protestnikov, vključno z aktivisti sindikatov najemnikov iz Madrida in Barcelone, ponoči poskusilo preprečiti evikcijo 87-letne upokojenke. Protestnike je policija razgnala s solzivcem. Najemnica najemnine ni zmogla plačevati po tem, ko ji je novi lastnik stanovanja, nepremičninsko podjetje Urbagestión, od nakupa stanovanja leta 2018 najemnino postopoma potrojil, s čimer jo je zvišal na znesek, višji od njene pokojnine. V Madridu je sicer zadnji večji protest zaradi stanovanjske krize potekal konec maja, ko se je po ocenah Madridskega sindikata najemnikov zbralo več kot sto tisoč ljudi. Po ocenah Banke Španije v državi primanjkuje okrog 700 tisoč stanovanj.
Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je na novinarski konferenci sporočil, da so reprezentativni sindikati zbrali potrebnih 40 tisoč podpisov za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o tako imenovanem Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Maja na predlog Nove Slovenije, Demokratov in Resni.ce sprejeti zakon med drugim znižuje dohodnino in davek na dodano vrednost za osnovna živila in del energentov. Uvaja tako imenovane mikro s.p.-je z davčnimi ugodnostmi ter najvišjo osnovo za plačilo vseh socialnih prispevkov, in sicer 7500 evrov bruto plače mesečno. Poleg tega odpravlja prepoved dela javnih uslužbencev zdravstvenih zavodov pri zasebnih izvajalcih in ukinja plačevanje prispevka za dolgotrajno oskrbo za osebe, ki opravljajo dopolnilno dejavnost, ter za upokojence. Za upokojence še ukinja delno pokojnino in omogoča zaposlitev ob hkratnem prejemanju polne pokojnine. Parlament je konec maja po več kot 47 tisoč zbranih podpisih v prvi fazi zbiranja odločil, da referenduma ni dopustno razpisati zaradi ustavne prepovedi referenduma o davčni politiki. Ustavno sodišče je nato po pritožbi pobudnikov referenduma sklep parlamenta razveljavilo z obrazložitvijo, da zakon vključuje vsebine, glede katerih ustava ne prepoveduje referenduma, in da te ne predstavljajo minimalnega dela zakona.
Dodaj komentar
Komentiraj