OFF odprtja izraelske ambasade
Vojska Združenih držav Amerike je v Omanskem zalivu v bližini otoka Harg napadla, uničila in potopila pet iranskih naftnih tankerjev. Iranska nacionalna televizija poroča, da v napadu na tankerje nihče ni bil poškodovan in da so posadko pravočasno evakuirali. Kot razlog za napad na iranske tankerje je ameriška vojska zatrdila, da je iranska vojska poskušala zbombardirati dva ameriška tankerja v Omanskem zalivu. Iranske oborožene sile so se na bombardiranje naftnih tankerjev odzvale z bombardiranjem ameriške vojaške baze v jordanskem mestu Al Azrak.
Oborožene sile jemenskega uporniškega gibanja Ansar Alah, znanega kot Hutiji, poročajo, da je vojska Saudove Arabije v zadnjih urah več kot tridesetkrat bombardirala province Marib, Al Džauf, Taiz in Hodejda. Vojska mednarodno priznane jemenske vlade v Adenu, ki jo podpira Saudova Arabija, je sporočila, da je šlo za podporo iz zraka jemenski vojski, ki se v omenjenih provincah spopada s Hutiji. Saudska kraljeva vlada je sicer včeraj napovedala povračilne ukrepe potem, ko so Hutiji raketirali in z droni napadli naftne rafinerije v saudskih mestih Hamis Mušajt, Džizan, Abha in Nadžran. Jemenski uporniki so napade na saudska mesta izvedli tik preden je vojska jemenske vlade v Adenu sprožila ofenzivo proti Hutijem s ciljem zavzetja prestolnice Sana. Več o ofenzivi jemenske vojske proti Hutijem v OFFsajdu ob petih.
Francoska organizacija Zdravniki brez meja je sporočila, da je sudanski zdravstveni sistem v hudi krizi zaradi manjka mednarodnega financiranja humanitarne pomoči, ki je v primerjavi s prejšnjim letom padlo za skoraj 36 odstotkov. Organizacija trdi, da približno 37 odstotkov sudanskih zdravstvenih ustanov trenutno ne deluje, načrt Združenih narodov za obnovo sudanskega zdravstvenega sistema pa je financiran le v višini 41 odstotkov. V Sudanu, kjer že skoraj štiri leta traja vojna med državno vojsko in paravojaškimi Silami za hitro posredovanje oziroma RSF, je bilo v začetku leta približno 19 in pol milijonov ljudi akutno lačnih. To je skoraj tretjina celotnega prebivalstva države.
Gambijski predsednik Adama Barrow je po protestih napovedal, da bo vlada do konca oktobra namestila 24-megavatni obrat za proizvodnjo elektrike in začela graditi 50-megavatno sončno elektrarno, potem ko je v zadnjih mesecih v zahodnoafriški državi pogosto prihajalo do izpadov elektrike. Generalni direktor Nacionalne korporacije za vodo in elektriko Gallo Saidy je zatrdil, da so izpadi elektrike, ki so ponekod po državi trajali tudi do 48 ur, posledica vedno višjih temperatur, »ki jih povzročajo podnebne spremembe in pa ameriško-izraelska vojna v Iranu«. V gambijski prestolnici Banjul se je pred sedežem Nacionalne korporacije za vodo in elektriko ter v bližini predsedniške palače v ponedeljek in torek zbralo več tisoč protestnikov, ki so zahtevali Barrowjev odstop zaradi izpadov elektrike. Protestniki so z barikadami blokirali promet in zažigali pnevmatike, policija pa je proti njim uporabila solzivec. Decembra bodo v Gambiji sicer predsedniške volitve, na katerih se bo Barrow potegoval za tretji zaporedni mandat.
V Berlinu je po nedeljski zmagi neonacistične Alternative za Nemčijo, krajše AfD, na saško-anhaltskih deželnih volitvah protestiralo do štirinajst tisoč ljudi. Na stotine protestnikov proti AfD se je zbralo tudi v Potsdamu, Münsterju, Göttingenu, Dresdnu, Aachnu, Bambergu, Darmstadtu in Halberstadtu v zvezni deželi Saška-Anhalt, kjer je AfD zmagal s 44 odstotki glasov. Nemška obveščevalna agencija od leta 2023 uvršča deželno podružnico stranke na seznam skrajnih desnih ekstremistov.
Izraelski zunanji minister Gideon Sar je v sklopu obiska v Sloveniji s svojim slovenskim kolegom Tonetom Kajzerjem podpisal program o sodelovanju na področju izobraževanja, znanosti, kulture, mladih in športa. Ob sedmih bosta Sar in Kajzer skupaj odprla izraelsko veleposlaništvo na Dimičevi ulici v Ljubljani. Gospodarska zbornica Slovenije, predstavniki gospodarskega ministrstva in javne agencije SPIRIT Slovenija se bodo ob tem danes sestali z izraelsko gospodarsko delegacijo z namenom »krepitve poslovnega sodelovanja« z genocidno tvorbo. Spomnimo, da je Fundacija Hind Rajab, belgijska pravna mreža, ki se ukvarja s tožbami proti izraelskim vojnim zločincem, pred prihodom Sara na slovensko policijo in državno tožilstvo vložila kazensko ovadbo zoper ministra. Fundacija je v različnih državah ob obiskih izraelskih politikov vložila čez sto ovadb, ki pa nikoli niso obrodile sadov. V 28 državah po svetu je večina pravosodnih organov dokazna gradiva sicer obravnavala, potopke pa prekinila po tem, ko so osumljeni državo zapustili. Spomnimo, da bo danes ob osemnajstih na Dimičevi ulici 13 v Ljubljani potekal protest ob odprtju izraelskega veleposlaništva.
Minister za izobraževanje Borut Rončević je napovedal pripravo reforme sistema vzgoje in izobraževanja, cilj katere je med drugim odprava devetletke in ponovna uvedba osemletne osnovne šole. Po navedbah ministrstva bi sedanji prvi razred preoblikovali v obvezni vrtec, ki se bi izvajal v prostorih osnovnih šol ali vrtcev. Otroci bi prvi razred šole tako začeli s povprečnim sedmim letom. Državna sekretarka na ministrstvu za izobraževanje Mojca Škrinjar je izjavila, da bodo na ministrstvu do konca septembra ustanovili strateški svet, zadolžen za pripravo reforme. Ponovna uvedba osemletke so bo po besedah Škrinjar začela izvajati v šolskem letu 2028/2029. Več o Rončevićevih načrtih v oddaji univerzitetne redakcije jutri ob treh.
Odbor državnega zbora za izobraževanje je zavrnil predlog novele zakona o vrtcih, s katerim je poslanska skupina Levice želela uvesti brezplačne vrtce. Koalicija je na odboru poudarila, da predlog ni finančno vzdržen in da je krivičen do zasebnih vrtcev. Sokoordinator Levice Luka Mesec je na odboru poudaril, da bi brezplačni vrtci državo letno stali približno 170 milijonov evrov. Spomnimo, da so na predlog Slovenske demokratske stranke koalicijske partnerice uvedbo brezplačnih vrtcev sicer zapisale v koalicijsko pogodbo. Poslanska skupina Levice je v prvih dneh sestave nove vlade nato vložila predlog zakona.
Poslanska skupina Resni.ce s prvopodpisanim Nedeljkom Todorovićem je iz postopka obravnave umaknila predlog zakona za testiranje funkcionarjev na prepovedane droge, ki bi ga danes moral obravnavati odbor državnega zbora za zdravje. Poslanci Resni.ce na sejo niso prišli, zato člani odbora niso dobili pojasnila za umik predloga. Predlog zakona je poslanska skupina v državni zbor vložila konec maja, predlagala pa je uvedbo sistema naključnega testiranja poslancev, premierja, ministrov in državnih sekretarjev na prepovedane droge.
Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, Nove Slovenije in Resni.ce so v državni zbor vložile predlog za razrešitev podpredsednice državnega zbora iz opozicijske Svobode Nataše Avšič Bogovič. Kot razlog za vlogo predloga o razrešitvi so stranke navedle njeno vodenje izredne seje državnega zbora 28. avgusta, ki je po njihovih ocenah Avšič Bogovič »ni vodila v skladu s poslovnikom in temeljnimi ustavnimi načeli«. Poslanci SDS so podpredsednico državnega zbora obtožili blokiranja njihovih poslancev in diskriminacije na podlagi političnih prepričanj. Podpredsednico državnega zbora poslanci sicer lahko imenujejo in tudi razrešijo s 46 glasovi na tajnem glasovanju. Za razrešitev Avšič Bogovič bi SDS, Nova Slovenija in Resni.ca torej potrebovale podporo poslanske skupine Demokratov Anžeta Logarja, ki se vložitvi predloga ni pridružila.
Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je državnemu zboru poslal uradno priporočilo za spremembo 13. člena zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika, ki omejuje število brezplačnih ur tolmačev za gluhe, potem ko ga je ocenil za diskriminatornega. Predlaga popolno odpravo letne omejitve ur in uvedbo brezplačnega tolmačenja glede na potrebe posameznika. Po ugotovitvah zagovornik načela enakosti trenutno veljavni zakon s pavšalnimi letnimi kvotami gluhim onemogoča enakopravno vključevanje v družbo. Ta trenutno določa pravico do tolmača v obsegu 30 ur na leto za odrasle in sto ur letno za dijake in študente. Posamezniki so tako po porabi vavčerjev za tolmače za nadaljne pogovore s slišečimi primorani plačevati iz lastnega žepa.
Dodaj komentar
Komentiraj