OFF obžalujočega Mijiča
Ameriški predsednik Donald Trump je na vrhu zveze Nato, ki se je danes začel v Ankari, naznanil konec premirja med Združenimi državami Amerike in Iranom. Ameriška vojska je ponoči napadla več deset mest v Iranu, po tem ko je ta napadla katarski tanker za utekočinjeni zemeljski plin in savdski tanker za surovo nafto. Iranska državna televizija je poročala, da so tanker z utekočinjenim zemeljskim plinom napadli, po tem ko je ta ignoriral opozorila o prekomernem približevanju. Iranska revolucionarna garda je pred tem poudarila, da je odobrena ena pot za tuj ladijski promet skozi Hormuško ožino, ki pa se je napadeni ladji nista držali. Združene države Amerike in Iran so prejšnji mesec podpisali memorandum, ki je na papirju vključeval »takojšnje in trajno« premirje na vseh frontah, pri čemer so bili izrecno omenjeni Libanon, omilitev sankcij in začetek nadaljnjih pogajanj o jedrskih vprašanjih. Združene države Amerike so se s sporazumom zavezale tudi k odmrznitvi čez deset milijard evrov iranskih sredstev.
Kljub ameriškemu bombardiranju je krsta iranskega vrhovnega voditelja ajatole Alija Hameneja prispela v sveto mesto Najaf v Iraku, kjer bo v četrtek pokopan. Iran je v soboto začel šestdnevne javne pogrebne slovesnosti za Hameneja in več njegovih sorodnikov, ki jih je izraelska vojska ubila v bombardiranju 28. februarja.
Trump je ministru za finance Scottu Bessentu naročil prekinitev trgovine s Španijo, in sicer zaradi nezvestosti zvezi Nato. Spomnimo, da se je Španija marca zavezala neuporabi vojaških oporišč na njenem ozemlju za operacije Združenih držav Amerike proti Iranu in zaprla svoj zračni prostor za ameriška letala, ki bombardirajo Iran.
Predsednica fašistične stranke Nacionalni zbor Marine Le Pen je napovedala kandidaturo na francoskih predsedniških volitvah, po tem ko je pariško pritožno sodišče skrajšalo prepoved njene kandidature. Sodišče je sicer potrdilo obsodbo Le Pen zaradi zlorabe sredstev Evropske unije, a je ob tem skrajšalo njeno prepoved kandidiranja za politične funkcije iz 60 na 45 mesecev. Le Pen je bila leta 2025 obsojena na štiriletno zaporno kazen, od katere sta dve leti pogojni, drugi dve pa mora preživeti v hišnem priporu. Le Pen je bila med letoma 2004 in 2017 poslanka Evropskega parlamenta. Skupaj z več kot dvajsetimi nekdanjimi poslanci je bila spoznana za krivo poneverbe sredstev Evropske unije za plačilo domnevnih zaposlenih za delovna mesta, ki v resnici niso obstajala.
Predsednik državnega zbora Zoran Stevanović je za 15. november razpisal redne lokalne volitve, na katerih bomo v 212 občinah volili župane in člane občinskih svetov za naslednji štiriletni mandat. Roki za volilna opravila, kot so kampanje in vlaganje kandidatur, bodo začeli teči sedmega septembra.
Poslanec Resni.ce in lastnik gradbenega podjetja Progros Boris Mijič je obljubil, da bo do konca leta poravnal dolgove do več delavcev v podjetju. Mijič je delavcem in državi dolžan čez deset tisoč evrov, saj se je po njegovih besedah »podjetje zaradi neporavnanih obveznosti več naročnikov znašlo v finančni stiski«. Sentimentalizira Mijič.
Zaradi Mijiča je brez plač ostalo več Progrosovih delavcev, od katerih je tri včeraj poplačal predsednik Resni.ce in predsednik državnega zbora Zoran Stevanović. Enemu izmed delavcev je namenil šest tisoč evrov, drugima dvema pa tri tisoč evrov. Mijič kot direktor Progrosa zdaj to vsoto dolguje Stevanoviću. Z mesta direktorja Progrosa je Mijič sicer odstopil junija, po tem ko je Inšpektorat za delo odkril nepravilnosti pri poslovanju in sprožil postopek na Komisiji za preprečevanje korupcije. Mijič sicer še vedno ostaja lastnik podjetja.
Ostajamo pri Zoranu Stevanoviću. Spletna portala N1 in 24 ur sta na podlagi prošnje Informacijskemu pooblaščencu prejela zapisnik sodbe proti predsedniku državnega zbora izpred dvajsetih let. Radovljiško okrajno sodišče je razsodilo, da je leta 2003 Stevanović – ko je bil policist – oškodovancu ob dveh zjutraj grozil, da ga bo »uničil, poskrbel, da ne bo več vozil, in da ga bo ustrelil«. Storil je kaznivo dejanje ogrožanja varnosti, za kar je prejel globo 150 tisoč tolarjev oziroma slabih 630 evrov.
Koalicija poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, Demokratov Anžeta Logarja in Nove Slovenije, Slovenske ljudske stranke ter Fokusa Marka Lotriča je podpisala protokol o sodelovanju. Ta določa pravila sodelovanja pri usklajevanju in sprejemanju zakonov in aktov. Sodelovanje strank sicer opredeljuje koalicijska pogodba, ki so jo stranke podpisale 21. maja.
Mandatno-volilna komisija državnega zbora je s 14 glasovi za in nobenim proti državnemu zboru predložila, da za namestnika varuhinje človekovih pravic ponovno imenuje Jožeta Ruparčiča. Če bo njegovo imenovanje državni zbor potrdil, bo Ruparčič ponovno zasedel šestletni mandat. Poleg tega je z devetimi glasovi za in s šestimi proti komisija državnemu zboru predložila tudi, da na mesto zagovornice načela enakosti imenuje direktorico Listine raznolikosti Slovenije Barbaro Zupančič.
Dodaj komentar
Komentiraj