OFF blokiranih morij
Izraelska okupatorska vojska je drugi dan racije begunskega taborišča Kalandija na Zahodnem bregu aretirala 60 Palestincev, med njimi otroke. Palestinski rdeči polmesec poroča o 16 ranjenih prebivalcih begunskega taborišča po napadu izraelskih vojakov. Izraelski naseljenci so medtem napadli vas Hirbet Tuba na jugu okupiranega ozemlja in požgali več hiš. Izraelska vojska je sporočila, da je na libanonsko ozemlje samovoljno vdrlo 15 izraelskih naseljencev z Golanske planote.
Dan po začetku izraelsko-libanonskih pogajanj v Rimu o premirju in razoroževanju iz pogajanj izključenega antisionističnega odporniškega gibanja Hezbolah je izraelska genocidna vojska bombardirala vas Burdž Šamali, mesto Tibnin na jugu Libanona vas Mansuri. Prebivalcem vasi Mansuri na severni meji okupiranega dela južnega Libanona je izraelska vojska pred tem ukazala izselitev in napovedala razširitev okupiranega območja v vas. To je prvi tak ukaz po sprejetju de facto enostranske prekinitve ognja konec junija, ki je libanonski vladi naložila razoroževanje Hezbolaha v zameno za delni umik agresorske vojske.
Z iranskega zunanjega ministrstva sporočajo, da so se z omanskimi pogajalci dogovorili o plovnih poteh skozi Hormuško ožino, s čimer se bližajo končnemu sporazumu. Po navedbah ministrstva bo večina poti potekala skozi iranske teritorialne vode, del pa skozi omanske. Vplutje v omanske teritorialne vode je iranska Islamska revolucionarna garda do sedaj blokirala. Agencija Reuters ob tem poroča, da bi imel Iran po trenutni različici dogovora nadzor nad vsemi vplutji v Perzijski zaliv. Iransko zunanje ministrstvo zagotavlja, da gre za pogajanja med Iranom in Omanom, iz katerih so Združene države izločene, kljub nasprotnim trditvam ameriškega predsednika Donalda Trumpa.
Iranska revolucionarna garda je v Hormuški ožini medtem streljala na britanski tanker, ki je poskusil brez dovoljenja prečkati ožino. V samem Iranu pa je iranska državna Banka industrije in rudarstva po poročanju iranske tiskovne agencije Fars zaradi dolgov zamrznila račune Nacionalne naftne družbe Irana. Višine dolga banka ni sporočila. Poleg dolga državni banki iranska naftna družba dolguje še okrog 15 milijard evrov Nacionalnemu skladu za razvoj. Družba se sooča s pomanjkanjem tujih investicij zaradi ameriških sankcij.
Potem ko se je zaradi iranske in jemenske blokade Hormuške ožine in ožine Bab Al Mandab število dnevnih preplutij ožin spustilo na enomestno, tudi rusko ministrstvo za obrambo javlja, da je ruska vojska napadla dve tovorni ladji v bližini pristaniškega mesta Odesa. Dnevne napade na tovorne ladje v Črnem morju ruska vojska izvaja od začetka meseca. Iz švicarsko-britanskega rudarskega podjetja Ferrexpo medtem sporočajo, da zaradi ovirane logistike v Črnem morju prekinjajo delovanje v Ukrajini. Podjetje ima v Ukrajini tri rudnike železa in eno železarno. Ukrajinski droni so ponoči zadeli naftni rafineriji v 1300 kilometrov od fronte oddaljenemu Baškorstanu in 700 kilometrov od fronte oddaljenemu Jaroslavlju. Po trditvah guvernerja Jaroslaveljske oblasti je bil to z okrog sto droni najobsežnejši ukrajinski napad na regijo.
Ameriška vlada predsednika Donalda Trumpa je ameriškim uvoznikom povrnila okrog 87 milijard evrov od za skupno skoraj 144 milijard evrov do februarja zaračunanih posebnih carin, razkriva vladni Urad za carine in zaščito meje. Gre za carine, ki jih je Trump od inavguracije z odloki uvajal na podlagi izrednih predsedniških pooblastil. Februarja je ustavno sodišče odločilo, da izredna predsedniška pooblastila Trumpu uvajanja carin ne dovoljujejo, in razveljavilo predsednikove odloke. Trump je potem pravno podlago za ponovno uvajanje carin našel v zakonu o trgovini iz leta 1974, ki omogoča uvedbo izrednih carin zaradi trgovinskega deficita za obdobje 150 dni in posebnih carin zaradi diskriminatornih trgovinskih praks.
Z urada nigerijskega predsednika Bole Tinubuja sporočajo, da so nigerijska vojska, policija in obveščevalna služba v enodnevni skupni akciji rešile 308 ujetnikov, ki so jih zajele uporniške oborožene skupine v severnih zveznih državah Kwara in Niger. Po navedbah urada to vključuje okrog 160 prebivalcev vasi Nuku in Woro, ugrabljenih po februarskem pokolu več kot 200 drugih vaščanov, ki ga je izvedla skupina Boko Haram. Tinubu je pred reševalno akcijo napovedal do 80-odstotne povišice plač vojakov. Najvišjih povišic, ki v veljavo stopijo naslednji mesec, bodo deležni vojaki in oficirji do čina seržanta. Častniški kader do čina polkovnika bo dobil za 50-odstotkov višje plače, generali pa za 30-odstotkov. Predsednik je pojasnil, da je namen povišic izboljšanje morale vojakov v boju proti Boko Haram in Zahodnoafriški provinci Islamske države. Islamistični uporniki na severu Nigerije ugrabitve izvajajo zadnjih dvajset let z namenom izsiljevanja za odkupnine in rekrutacije novih borcev.
Dodaj komentar
Komentiraj