OFF Antifa teroristov
Libijska vlada nacionalne stabilnosti v Bengaziju, ki nadzira vzhodni del države, je prepovedala vstop na libijsko ozemlje državljanom Sudana, Eritreje, Somalije in Etiopije. Vlada ob tem napoveduje naknadno uvedbo izjem za diplomate in delavce v zdravstvu in izobraževanju. To je le zadnji v vrsti protimigrantskih ukrepov obeh rivalskih vlad. Vzhodnolibijski Direktorat za boj proti nezakonitim migracijam je konec prejšnjega meseca napovedal izgon več kot 7000 aretiranih migrantov. Notranji minister zahodnolibijske vlade nacionalne enotnosti v Tripoliju Emad Al Trabelsi je razkril pripravljanje tako imenovanega nacionalnega programa za izgone. Po podatkih združenih narodov večino od okrog 900 tisoč migrantov v Libiji predstavljajo begunci iz Sudana.
V indijskem zveznem teritoriju Ladakh potekajo protesti in stavke na pobudo budističnega združenja Leh Apex Body in Kargilskega demokratičnega zavezništva proti zveznemu ministrstvu za notranje zadeve. Pobudnika protesta obtožujeta ministrstvo, da je iz uradnega poročila o majskem srečanju z njima izpustilo ali zavajajoče predstavilo dosežene dogovore o avtonomiji regije. Organizaciji izpostavljata zamolčanje dogovora o ustanovitvi regionalnega zakonodajnega telesa. Indijska zvezna vlada je regijo Ladakh ločila od Džamuja in Kašmirja leta 2019 in jo klasificirala kot zvezni teritorij pod neposredno upravo zvezne vlade. Pogajanja o avtonomiji teritorija potekajo od leta 2023. Prekinjena so bila med letošnjim majem in septembrom lani po protestu v Ladakhu z zahtevo po statusu zvezne države, na katerem je policija ubila štiri ljudi.
Ameriško ustavno sodišče je pritrdilo pritožbi podjetja ExxonMobil na ugotovitev zveznega sodišča v Washingtonu, da ameriška sodišča niso pristojna za tožbe proti kubanskim podjetjem. Ustavno sodišče je s tem odobrilo tožbo ExxonMobil proti kubanskemu državnemu podjetju CIMEX zaradi nacionalizacije premoženja kubanskih podružnic Exxonovega predhodnika Standard Oil. Ustavni sodniki so v obrazložitvi zapisali, da je tožba dovoljena po tako imenovanem zakonu o kubanski svobodi in demokratični solidarnosti. Zakon ameriškim državljanom omogoča tožbe proti podjetjem, ki trgujejo z na Kubi nacionaliziranim premoženjem. To po mnenju sodnikov pomeni, da zakon tako uvaja izjemo od imunitete tujih podjetij, določene z zakonom o imunitetah tujih suverenov.
Ameriško ustavno sodišče je odločilo še, da lahko vlada odvzame status priseljencem z dovoljenjem za stalno prebivanje oziroma s tako imenovanimi zelenimi kartami zaradi suma kaznivega dejanja. Zavrnilo je pritožbo kitajskega državljana s stalnim prebivališčem v Združenih državah na odvzem dovoljenja za stalno prebivanje in vrnitvi v postopek zaprositve za dovoljenje po povratku s počitnic na Kitajskem leta 2012. Kitajski državljan je bil v tem času obtožen prodaje ponarejenih oblačil, po obsodbi naslednje leto pa je vlada sprožila postopek za izgon, ki ga v primeru veljavne zelene karte ne bi smela sprožiti na podlagi te obsodbe. Po ugotovitvi ustavnega sodišča je bil odvzem dovoljenja na podlagi takrat še nedokazanega kaznivega dejanja zakonit.
Okrožno sodišče severnega Teksasa je na med 30 in sto let zaporne kazni obsodilo osem ljudi zaradi streljanja na protestu pred centrom za pridržanje migrantov Službe za priseljevanje in carine, krajše ICE, v Alvaradu julija lani. Sedem obtožencev je sodišče obsodilo zaradi terorizma po pritrditvi obtožbam članstva v Antifi, ki jo je predsednik Donald Trump septembra lani z odlokom razglasil za domačo teroristično organizacijo. Najvišjo, stoletno zaporno kazen je za poskus umora sodišče prisodilo strelcu, ki je ranil policista.
V Beogradu ponovno protestirajo delavci Mestnega prometnega podjetja, krajše GSP, proti natečaju za javno-zasebna partnerstva ter za ohranitev javnih avtobusnih in tramvajskih linij. V sindikatu GSP zahtevajo tudi nakup vsaj 90 novih tramvajev in 300 avtobusov za mestno podjetje, kar je predlanska neizpolnjena obljuba beograjskega župana Aleksandra Šapića. Zahteve nameravajo danes predati predsedniku Aleksandru Vučiću, potem ko so se pred dvema tednoma z istimi zahtevami neuspešno obrnili k vladi.
Stranka Resni.ca je v parlamentarno obravnavo vložila predlog spremembe zakona o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije. Sprememba v zakon uvaja prepoved izobešanja kakršnihkoli zastav, napisov, transparentov, grbov in sloganov na pročelja uradnih institucij, če niso izrecno predvideni v zakonodaji. Kot je pojasnil prvi med špricanimi Zoran Stevanović, to pomeni prepoved zastav tujih držav in mavrične zastave. S tem bi po njegovem mnenju zagotovili politično nevtralnost uradnih institucij in državnih funkcij ter preprečili polarizacijo.
V Konferenci sindikatov zavarovalništva Slovenije, enem od dveh sindikatov v Zavarovalnici Triglav, napovedujejo zaostrovanje sindikalnih dejavnosti, saj uprava zavarovalnice ignorira njihove pozive k pogajanjem o zvišanju plač. Sindikat vodstvo zavarovalnice že več kot eno leto poziva k začetku pogajanj. Pogajanja o zahtevah, pod katere se je podpisalo 1064 zaposlenih, vključujejo dvig plač, izboljšanje pogojev za delo zastopnikov in ustavitev prodaje nepremičnin iz zaledja. Vodstvo Zavarovalnice Triglav je sicer v odzivu na pozive sindikata v začetku junija navedlo, da sindikata ne jemljejo resno.
Dodaj komentar
Komentiraj