Mladićeva OFFsmrtnica
Med protestom prebivalcev španskega avtonomnega mesta Ceuta na severnoafriški obali je nekaj protestnikov na plaži, kjer se zadržujejo migranti, med zažiganjem osebnih predmetov migrantov zanetilo požar. Dostop do plaže so začasno blokirali vozilom Rdečega križa, ki so migrantom dostavljala hrano in vodo. Medtem je skupina okrog sedemdesetih migrantov s kamenjem napadla vojaško vozilo, potem ko je policija uporabila solzivec med ločevanjem migrantov in protestnikov na plaži. Protesti so sicer sledili dokončnemu vladnemu imenovanju vodstva koordinacijske skupine za odziv na množični prihod migrantov na severnoafriško ozemlje Španije in torkovi objavi namere vlade, da v Ceuti postavi začasna nastanitvena taborišča za preostale migrante. Protestniki so zahtevali takojšnjo deportacijo vseh migrantov v Maroko. Spomnimo, v Ceuto je konec julija iz Maroka priplavalo okrog sedemdeset tisoč ljudi. Na to so vplivale odločitev španskega vrhovnega sodišča, da je takojšen izgon migrantov, ki mejo prečkajo po morju, nezakonit, in lažne novice o možnosti pridobitve azila v Španiji. Večina jih je Ceuto prostovoljno zapustila v 24 urah, tam pa je ostalo nekaj tisoč mladoletnih migrantov in migrantov iz podsaharske Afrike.
Zambijska policija je aretirala opozicijskega kandidata na predsedniških volitvah Briana Mundubileja in njegovega kandidata za podpredsednika Makebija Zuluja zaradi obtožb izdaje. Na volitvah drugouvrščeni Mundubile je napovedal, da bo izpodbijal rezultate volitev, ki so potekale sredi meseca, vendar so se v ponedeljek na zadnji dan za vložitev ugovora zaprla vsa sodišča v Zambiji z obrazložitvijo, da je bilo to storjeno iz »varnostnih razlogov«. Mundubile se je dan po volitvah umaknil v prostore organizacije Združenih narodov za človekove pravice v zambijski prestolnici Lusaka, potem ko je policija v času štetja glasov po volitvah preiskala njegovo stanovanje. Policija je med racijo domov in uradov opozicije ubila nekdanjega ministra Mutotweja Kafwayo, aretirala pa je enajst ljudi. Policija trdi, da so bili vpleteni v uporniške in paravojaške dejavnosti, kar je Mundubile zavrnil kot »izmišljotine«. Racija je sledila začasni prekinitvi štetja glasov, potem ko je volilna komisija poročala o napadih na njene uslužbence.
Več tisoč ljudi je pred indonezijskim parlamentom protestiralo proti korupciji in pozivalo k sprejetju zakona o zasegu premoženja, povezanega s korupcijo, ki je bil prvič predlagan leta 2008. Nekateri protestniki so zahtevali tudi uvedbo smrtne kazni za koruptivne funkcionarje. Protest je vodila skupina Združeno ljudsko zavezništvo Patija. Okoli dvesto študentov z več univerz je od vlade zahtevalo tudi ukinitev programa brezplačnih šolskih obrokov, ki ga spremljajo očitki o korupciji in ponavljajoči se primeri zastrupitev s hrano, konec militarizacije družbe in nižje cene hrane. Protest je potekal natanko leto dni po protivladnih protestih, v katerih je v spopadih s policijo umrlo okoli deset ljudi, skoraj sedem tisoč pa jih je bilo aretiranih.
Po večtedenskem naseljenskem obleganju hiš palestinskih družin v vasi Kusra na Zahodnem bregu je izraelska okupatorska vojska okoli vasi postavila tri nove cestne zapore. Zapornico na glavni cesti v Kusro je okupatorska vojska postavila že prej, domov pa zaradi naseljenskega obleganja v Kusri trenutno ne more zapustiti skupno 15 ljudi iz treh družin, med njimi dva otroka. Napadi izraelskih naseljencev na palestinske skupnosti na okupiranem Zahodnem bregu so se v zadnjem mesecu okrepili, potem ko so naseljenci iz izraelskega naselja Havat Gilad napadli Palestince v mestu Til, prebivalci pa so v samoobrambi ubili enega naseljenca.
Sirski predsednik Ahmed Al Šara je nekdanjega poveljnika razpuščenih kurdskih Sirskih demokratičnih sil Mazluma Abdija imenoval za svojega svetovalca. Al Šara, za poznavalce Al Kajde Al Džolani, je Abdija za predsedniškega svetovalca imenoval tri dni po objavi razpustitve Sirskih demokratičnih sil in integraciji njihovih borcev v novo državno vojsko. Gre za manj pomembno funkcijo od januarja ponujenih funkcij obrambnega ministra in guvernerja province Hasaka. Te je predsednik kurdskemu poveljniku najprej ponudil v zameno za integracijo Sirskih demorkratičnih sil v državno vojsko in integracijo Avtonomne uprave severovzhodne Sirije, znane kot Rožava, z institucijami vlade v Damasku. Zavrnitvi je sledila ofenziva vladne vojske in z vlado povezanih milic v Rožavo, ki se je končala s porazom kurdskih enot.
Umrl je obsojeni vojni zločinec Ratko Mladić. V Haagu je prestajal dosmrtno zaporno kazen zaradi genocida v Srebrenici, teroriziranja civilistov med obleganjem Sarajeva in drugih vojnih zločinov, storjenih med vojno v Bosni in Hercegovini. Srbski minister za pravosodje Nenad Vujić je napovedal, da bodo Mladića, ki je želel biti pokopan v Beogradu, pokopali z najvišjimi državnimi častmi, ki mu kot generalu pripadajo. V več pravoslavnih cerkvah v Republiki Srbski so za vojnega zločinca opravili spominske obrede. Na drugi strani je direktor Spominskega centra Srebrenica v Potočarih Emir Suljagić izjavil, da Mladićeva smrt »ne spremeni veliko«, saj ne bo izbrisala množičnih grobišč in spremenila sodb, ter da je treba poskrbeti, da resnica, odgovornost in spomin ne umrejo skupaj z njim. Mladića je posebna enota srbske policije aretirala leta 2011 v Vojvodini po skoraj 16 letih bega in ga izročila Mednarodnemu kazenskemu sodišču v Haagu za nekdanjo Jugoslavijo.
Haakon Glücksburg je postal norveški kralj, potem ko je zjutraj v državni bolnišnici v Oslu po 35 letih vladavine umrl njegov oče Harald Glücksburg. Po norveški zakonodaji novi kralj prestol nasledi s trenutkom predhodnikove smrti. Kralj ima po norveški ustavi pravico veta na vse zakone, ki jih sprejme parlament, imenovanja vlade, odstavitve vlade in pomilostitve obsojencev. Nazadnje je sicer kralj samovoljno imenoval premierja leta 1928. Enkrat tedensko kralj predseduje seji vlade in lahko sklicuje izredne seje. Je vrhovni poveljnik vojske. Uživa tudi imuniteto pred kazenskim pregonom in je edini, ki sme soditi članom kraljeve družine, edinemu preostalemu dednemu plemstvu v državi.
Vlada je sklenila, da bo za posebno predstavnico Evropske unije za človekove pravice predlagala profesorico evropskega in zasebnega prava Verico Trstenjak, sicer članico upravnega odbora in izvršnega odbora Agencije EU za temeljne pravice. Trstenjak je po navedbah ministrstva za zunanje zadeve edina prijavljena kandidatka in je že prestala preverjanje začasne komisije ministrstva. Trstenjak je bila med drugim sodnica na Sodišču Evropske unije med letoma 2004 in 2006 ter generalna pravobranilka na istem sodišču od 2006 do 2012, od 2026 je tudi podpredsednica Evropske akademije znanosti in umetnosti. Predavala je tudi na Novi univerzi. Zunanji minister Tone Kajzer je v začetku avgusta ob objavi poziva k prijavi napovedal, da bo ministrstvo pri izbiri kandidata za področje človekovih pravic postopek vodilo drugače. Zatrdil je, da bo izbor transparenten, predlog Bruslju pa bo poslala vlada. O sproščenem mestu predstavnice Unije za človekove pravice je evropska komisarka za zunanje zadeve Kaja Kallas slovensko vlado seznanila po tem, ko je vlada preprečila imenovanje Tanje Fajon za evropsko predstavnico za Sahel. Vlada pod vodstvom premierja Janeza Janše je nasprotovanje takrat utemeljila z nepravilnostjo postopka kandidature Fajon. Njo je namesto vlade pod vodstvom nekdanjega premierja Roberta Goloba nominirala takratna generalna sekretarka na zunanjem ministrstvu Barbara Žvokelj, kar je sedanja vlada po nastopu označila za nezakonito.
OFF je pripravila vajenka Mila, mentoriral je Matej.
Dodaj komentar
Komentiraj