Influenserje OFF iz zakona
Ameriško finančno ministrstvo je uvedlo sankcije proti italijanskemu spletnemu kolektivu Autistici/Inventati, ki levičarskim skupinam ponuja platforme za kodirano komunikacijo, proti britanski aktivistični organizaciji Palestine Action in propalestinski mreži Masar Badil ter dvema njenima voditeljema. Sankcije obsegajo zamrznitev premoženja organizacij in njihovih članov v Združenih državah in prepoved transakcij z ameriškimi državljani in institucijami. Ministrstvo pojasnjuje, da je sankcije uvedlo zaradi domnevne grožnje varnosti Združenih držav in njihovih zaveznikov ter da so sankcionirane organizacije »posebej zasnovane za podporo delovanju terorističnih mrež skrajne levice«.
Vojaško sodišče ameriških letalskih sil je določilo, da se bo sojenje Halidu Šejku Mohamedu, domnevnemu načrtovalcu napadov 11. septembra 2001, in trem soobtoženim začelo 5. junija leta 2028. Ameriške oblasti Mohameda obtožujejo, da je zasnoval načrt napadov in ga predstavil Osami Bin Ladnu, vodji Al Kajde. Sam je v preteklosti izjavil, da je operacijo načrtoval »od A do Ž«. Nazadnje je vojaškemu sodišču priznanje krivde v zameno za izključitev možnosti smrtne kazni ponudil prejšnji mesec, vendar je sodišče dogovor ponovno zavrnilo. Vsi štirje obtoženci so pridržani v ameriškem vojaškem zaporu v zalivu Guantanamo na Kubi. Halida Šejka Mohameda je ameriška Centralna obveščevalna agencija, krajše CIA, aretirala leta 2003, v Guantanamu pa je zaprt od leta 2006. Sodni postopek se je zavlekel dve desetletji predvsem zaradi razprav o veljavnosti dokazov, pridobljenih z mučenjem, po katerem je znan vojaški zapor v Guantanamu. V samomorilskih napadih z ugrabljenimi letali na stolpnici Svetovnega trgovinskega centra v New Yorku in na kompleks ameriškega ministrstva za obrambo Pentagon septembra 2001 je umrlo približno tri tisoč ljudi.
Predsednik predsedstva jemenske vlade v Adenu, ki jo priznavajo Združeni narodi, podpira pa Saudova Arabija, Rašad Al Alimi je ukazal zaprtje vseh pristanišč in mejnih prehodov, ki delujejo brez dovoljenja vlade v Adenu. Ukaz vključuje menjavo osebja na mejnih prehodih, ki se ni izkazalo za zvesto vladi in ni vestno opravljalo svojih nalog. Namen ukaza je po besedah predsednika predsedstva boj proti tihotapstvu, vzpostavitev nadzora nad prehodi in blokada dobave orožja in financiranja za uporniško gibanje Ansar Alah, bolj znano kot Hutiji. Mornarica vlade v Adenu medtem sporoča, da je pred pristaniščem Moka prestregla tihotapski čoln s sestavnimi deli za drone. Spopadi med uporniško in vladno vojsko so se obnovili v začetku julija, potem ko je od leta 2022 veljalo premirje, konec julija pa so Hutiji razglasili pomorsko blokado Saudove Arabije. Hutiji sicer nadzirajo severozahod države, okrog tretjino jemenskega ozemlja s približno 70 odstotki prebivalstva in prestolnico Sana.
V španskem avtonomnem mestu Ceuta je več tisoč ljudi protestiralo pred predstavništvom osrednje vlade in zahtevalo izgon več tisoč migrantov, ki so ostali po množičnem prehodu maroško-španske meje po morju konec julija. Protest sledi dokončnemu vladnemu imenovanju vodstva koordinacijske skupine za odziv na množični prihod migrantov na severnoafriško ozemlje Španije in torkovi objavi namere vlade o postavitvi začasnih nastanitvenih taborišč za preostale migrante v Ceuti. V Ceuto je iz Maroka konec julija priplavalo okrog 70 tisoč migrantov, ki so jih spodbudile odločitev španskega vrhovnega sodišča o nezakonitosti takojšnjega izgona migrantov, ki mejo prečkajo po morju, in lažne novice o ponujenem azilu v Španiji. Večina je špansko avtonomno mesto prostovoljno zapustila v 24 urah, ostalo pa je nekaj tisoč mladoletnih migrantov in migrantov iz podsaharske Afrike.
Ministrstvo za kulturo je v medresorsko usklajevanje poslalo osnutka predlogov sprememb zakona o medijih in zakona o Radioteleviziji Slovenije. Prvi predlog, ki se nanaša na zakon o medijih, predlaga ukinitev možnosti financiranja nevladnih organizacij v javnem interesu na področju medijev ter financiranja razvoja novih programskih vsebin, formatov in orodij za novinarsko delo, pri čemer se sredstva usmerjajo v neposredno izvajanje medijske dejavnosti. Prav tako načrtujejo prenos pristojnosti za oceno koncentracij na medijskem trgu na nacionalnega medijskega regulatorja, Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve, krajše AKOS. Ministrstvo predlaga še črtanje določb o vplivnežih in prekrškovnih sankcij za spodbujanje nasilja ali sovraštva v medijih. Predlog sprememb zakona o javni radioteleviziji vključuje preoblikovanje Sveta Radiotelevizije Slovenija v programski svet, sedanji finančni odbor pa bi zamenjal nadzorni svet. Štiričlansko upravo bi zamenjal generalni direktor, trenutnemu vodstvu pa bi z dnem uveljavitve zakona prenehal mandat. Predlog vsebuje tudi spremembo načina financiranja programov za narodnostne manjšine in glasbene produkcije. Država bi jih po predlogu še naprej financirala iz državnega proračuna, vendar financiranje ne bo več zakonsko vezano na določen odstotek zbranega RTV prispevka. Državni zbor je namreč v torek podprl predlog za razpis posvetovalnega referenduma o ukinitvi RTV prispevka. V Društvu novinarjev Slovenije so to označili za grožnjo neodvisni, stabilni in profesionalni javni RTV. Izrazili so skrb, da bi vlada rezultat referenduma razumela kot znak, da javnega medija ne potrebujemo.
Pri predsedniku državnega zbora Zoranu Stevanoviću se bo danes na obisku mudil predsednik narodne skupščine Republike Srbske Nenad Stevandić. Obisk Stevandića v Sloveniji sledi Stevanovićevemu prvemu in za zdaj edinemu uradnemu obisku v Srbiji junija. Stevandića je lani tožilstvo Bosne in Hercegovine preiskovalo zaradi suma napada na ustavni red skupaj z nekdanjim predsednikom Republike Srbske Miloradom Dodikom, vendar je preiskavo proti Stevandiću zaradi pomanjkanja dokazov ustavilo. Spomnimo, Milorad Dodik je bil lani obsojen na leto dni zapora in šestletno prepoved opravljanja političnih funkcij zaradi nespoštovanja odločitev takratnega visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH-u Christiana Schmidta. Njegovo ime se po poročanju portala Istraga iz Bosne in Hercegovine pojavlja tudi med sojenji posameznikom, obtoženim vojnih zločinov, storjenih med vojno v Bosni. Na sojenju nekdanjemu predsedniku Republike Srbske Radovanu Karadžiću, med drugim tudi obsojenim za genocid v Srebrenici, so Stevandića po poročanju Istrage označili za poveljnika Srbskih obrambnih sil, krajše SOS, in »rdečih baretk« oziroma enote za posebne operacije.
OFF je pripravila vajenka Mila, mentoriral je Matej.
Dodaj komentar
Komentiraj