Hormuški block-OFF
Iranska vojska je z dvema raketama napadla ameriško bojno ladjo, ki je poskusila prečkati Hormuško ožino, in jo prisilila, da je spremenila smer. Ameriški predsednik Donald Trump je pred tem sporočil, da bo ameriška vojna mornarica spremljala in vodila tovorne ladje skozi ožino, pred katero trenutno čakajo zaradi iranske blokade. Načrt za preboj blokade, imenovan Projekt Svoboda, je ameriški predsednik predstavil kot humanitarno akcijo, sklicujoč se na zmanjkovanje hrane na ustavljenih ladjah. Iranska vojska je Trumpov načrt označila za kršitev prekinitve ognja in napovedala napad na ameriške ladje, ki bi prečkale ožino. Z iranske vlade medtem sporočajo, da preučujejo ameriški predlog o mirovnem dogovoru, izraelska vojska pa je bombardirala več mest v okrožjih Tir in Bint Džbejl, potem ko je prebivalcem ukazala izselitev.
Izraelsko prvostopenjsko sodišče v Aškelonu je z namenom dodatnih zaslišanj za dva dni podaljšalo pripor dvema aktivistoma Globalne flotilje Sumud s humanitarno pomočjo za Gazo, ki ju je prejšnji teden izraelska vojska ugrabila pri Kreti. Vojska aktivista obtožuje pomoči sovražniku. 173 drugih ugrabljenih aktivistov je vojska izpustila v Grčijo. Aktivista, ki ju izraelske oblasti še zadržujejo, sta državljana Španije in Brazilije. Največja aktivistična flotilja do zdaj je iz Italije proti Gazi odplula pred dobrim tednom, izraelska mornarica pa je prejšnji teden ustavila 22 od 58 ladij. Zadnji poskus pomorskega preboja blokade in dostave humanitarne pomoči v Gazo je izraelska mornarica ustavila oktobra.
Ukrajinska vojska je z droni bombardirala rusko pristanišče za naftne tankerje Primorsk ob Baltskem morju in povzročila požar. Po navedbah ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega je ukrajinska vojska v bližini črnomorskega pristanišča Novorosijsk uničila še dva tankerja tako imenovane črne flote, ki prevaža ruski izvoz nafte kljub sankcijam. Gre za zadnjega v vrsti ukrajinskih napadov na rusko naftno infrastrukturo. V zadnjih tednih so ukrajinski droni večkrat bombardirali rusko naftno rafinerijo v mestu Tuapse. Pristanišče Primorsk, ki zmore sprocesirati milijon sodov nafte na dan, je ukrajinska vojska pred tem napadla septembra 2025 in marca letos.
Ameriško obrambno ministrstvo je ukazalo umik 5000 ameriških vojakov iz Nemčije. Ministrstvo predvideva, da bi umik lahko izvedli v naslednjega pol leta. Umik ameriških vojakov je odziv na kritike, ki jih je nemški kancler Friedrich Merz izrekel proti ameriško-izraelskemu napadu na Iran, rekoč, da Združene države nimajo strategije. Odločitev ameriškega ministrstva za obrambo sledi napovedi predsednika Donalda Trumpa o zvišanju carin na avtomobile in tovornjake iz Evropske unije na 25 odstotkov. Več o umiku ameriške vojske iz Nemčije v OFFsajdu ob petih.
Vodja francoske levičarske stranke Nepokorna Francija Jean-Luc Mélenchon je v intervjuju za televizijo TF1 potrdil, da namerava kandidirati na predsedniških volitvah naslednje leto. Štiriinsedemdesetletni Mélenchon se je za predsedniško mesto do zdaj potegoval trikrat. Nazadnje je leta 2022 kot kandidat zavezništva levih strank Nova ljudska ekološka in socialna unija, krajše NUPES, osvojil 22 odstotkov glasov ter tretje mesto za Emmanuelom Macronom in Marine Le Pen. Zmagovalec zadnjih predsedniških volitev Macron zaradi omejitve mandatov na prihodnjih volitvah ne bo mogel kandidirati.
Perujska Nacionalna volilna komisija je zaprosila za neodvisno revizijo rezultatov parlamentarnih in predsedniških volitev 12. aprila, za katere štetje glasov še poteka. Po preštetju več kot 97 odstotkov glasov na predsedniških volitvah s 17 odstotki glasov vodi Keiko Fujimori, hči nekdanjega predsednika Alberta Fujimorija, ki se je uvrstila v drugi krog, napovedan za junij. Na drugem mestu je z 12 odstotki glasov trenutno Roberto Sánchez iz levega zavezništva Skupaj za Peru, ki pa ima manj kot petino odstotka prednosti pred zasledovalcem Rafaelom Lóezom Aliago iz desničarske stranke Ljudska obnova. Ta obtožuje Nacionalni urad za volilne procese poskusa prevare. Predsednik urada Piero Corvetto je zaradi počasnega štetja glasov in obtožb o nepravilnostih odstopil pred slabima dvema tednoma, perujska policija pa je tri dni kasneje na njegovem domu opravila preiskavo. Nacionalni urad za volilne procese je aprilske volitve za en dan podaljšal po, kot je navedel, logističnih težavah.
Tožilstvo na vojaškem sodišču v Bamaku sporoča, da je sprožilo preiskavo proti petim častnikom, ki jih sumi sodelovanja s tuareško separatistično Azavadsko osvobodilno fronto in milico Džamat Nusrat Al Islam Val Muslimin, krajše JNIM, ki sta pred dobrim tednom sprožili ofenzivo proti malijski vojaški vladi. Eden od osumljencev je bil po navedbah tožilca sicer ubit v bojih. Od prejšnjega tedna JNIM, malijska zaveznica Al Kajde, oblega prestolnico Bamako, konec tedna pa sta uporniški milici zavzeli vojašnico Tessalit, ki so jo uporabljali tako državna vojska kot najemniški vojaki ruskega vojaškega podjetja Wagner, ki v Sahelu deluje pod imenom Afriški korpus.
Dodaj komentar
Komentiraj