Na Golobovem povodcu
Državni zbor je 15. julija sprejel novelo zakona o gospodarskih družbah, katere prvotni namen po trditvah koalicije je bil prenos dveh direktiv Evropske unije v slovenski pravni red. Kasneje je koalicija na seji odbora za gospodarstvo, delo in šport amandmirala 17. člen novele, kar Socialdemokratom, Levici, še posebej pa Svobodi ni prav nič po godu. 17. člen novele sedaj določa, da »vzajemno povezana družba nima glasovalnih pravic iz deležev v drugi vzajemno povezani družbi, če ima ista oseba neposredno ali posredno več kot četrtino deležev v obeh vzajemno povezanih družbah, pri čemer ta oseba ni ena od teh vzajemno povezanih družb«.
Podjetje GEN-I ima specifično lastniško strukturo. Lastništvo v razmerju 50:50 si delita družba GEN energija, ki je 100-odstotno v državni lasti, in družba GEN-EL naložbe. In kdo je lastnik tega podjetja? Uganili ste: Petdeset odstotkov GEN-EL si lasti državna GEN energija, preostalih petdeset pa GEN-I. To krožno lastniško strukturo je Gen-I izoblikoval leta 2016, torej v času, ko je podjetje še vodil nekdanji premier Robert Golob. Po nedavni spremembi zakona pa se v vzajemno povezanih družbah glasovalne pravice odvzamejo. V primeru Gen-I bi bila ob glasovalne pravice Gen-I in Gen-EL, več pa bi jih pridobila Gen energija kot večinski lastnik Gen-I: torej de facto država.
Koalicija po lastnih besedah s to spremembo želi »preprečiti anomalijo, pri kateri bi si poslovodstva vzajemno povezanih družb s prepletanjem glasovalnih pravic podredila odločanje na skupščinah«. Prej veljavna ureditev je namreč vzajemno povezanima družbama podeljevala glasovalne pravice v drugi družbi. S tem je koalicija Janeza Janše močno pristrigla krila Golobu. Po nedavni spremembi zakona pa se v vzajemno povezanih družbah glasovalne pravice vzamejo, kar pomeni, da je v primeru GEN-I glasovalne pravice izgubilo GEN-L, v GEN-L pa GEN-I. Glasovalne pravice so zdaj popolnoma v rokah državne Gen energije.
Sedanja koalicija je Golobu še v času, ko je zasedal premierski stolček, pogosto očitala, da zaradi vzajemne lastniške strukture GEN-I kljub uradni predaji vodstva po vstopu v politiko še vedno de facto obvladuje podjetje. Temu očitku je bilo vedno težko oporekati, nikoli pa ga ni bilo težje zatajiti kot danes. Gibanje Svoboda je namreč takoj po amandmaju milo rečeno skočilo v zrak in se zateklo k verjetno edinemu potencialnemu rešitelju, ki ga še imajo: ustavnemu sodišču. V stranki trdijo, da »člen retroaktivno posega v pridobljene pravice, lastniška razmerja in upravljanje gospodarskih družb«. Nataša Avšič Bogovič je celo dejala, da gre za šolski primer »podtaknjenca v zakonodaji«.
Da gotovo gre za podtaknjenca, v resnici sploh ni dejstvo, o katerem bi bilo treba debatirati. Poleg GEN-I mi ni uspelo najti nobenega drugega podjetja s tako specifičnim vzajemnim lastništvom. Toda tudi, če druga takšna podjetja obstajajo, to ne spremeni dejstva, da je targetiranje Goloba s strani koalicije več kot očitno. Dejansko vprašanje na tej točki je, ali je to res tako problematično?
»Menimo, da je ustavna presoja člena nujna za zaščito načela pravne države in zaupanja v pravni red,« so po sprejetju novele še dejali v Svobodi. Samoviktimizacija, projecirana na fiktivno občost, je nekaj, kar parlamentarna elita rada izkorišča. Klečeplazenje pred ustavnim sodnikom je verjetno še najbolj logična rešitev, ki jo ima Golob na voljo. Tretjina v državnem zboru ustavnemu sodišču namreč ne predlaga presoje ustavnosti, temveč jo zahteva. Po zakonu ustavno sodišče namreč ne sme zavreči preučitve ustavnosti, če to zahteva 30 poslancev. Če na prhutanje okrog menda ustavno spornega člena novele, kar bo gotovo še postala saga, pogledamo le s perspektive večnega Janez Janša in Nenez Nenša konflikta, je vse skupaj v resnici dokaj dolgočasno. Bolj zanimivo bi se bilo osredotočiti na to, kdo je Golobu pri iskanju in branjenu njegovih lastniških pravic prisegel večno zvestobo.
Če sklepate, da je prvi vazal v situaciji stranka Socialdemokratov, bingo! Težko bi bolj zadeli. Če sklepate, da je to Levica, dobite pol točke. Levica že dolgo je in očitno še dolgo bo naročni psiček Svobode, a je vsaj v tej situaciji bolj inteligentne pasme od kolega na svilnati blaznici. Torej, zakaj ste za Levico dobili le pol točke? Odgovor je naslednji: ustavno pobudo so spisali v Gibanju Svoboda, zanjo pa so podpise prispevali še v SD. Levica svojih podpisov ni prispevala. Svoboda je s svojimi 29 poslanskimi stolčki za pobudo ustavne presoje res potrebovala le še eno »tujo« roko, torej ne celotne poslanske skupine SD ali Levice. SD je kot pravi zlati prinašalec takoj priskočila na pomoč. Levica tega ni storila.
So pa iz Levice sporočili naslednje: »Samo dejstvo, da je določena sprememba nastala po konkretnem primeru, še ne pomeni, da je neustavna ali napačna. Vendar mora zakonodajalec nato preseči konkretni primer in ureditev oblikovati na podlagi širše analize ter splošnih meril. Zato je treba preveriti, ali nova določba res odpravlja sistemsko vrzel pri ugotavljanju javnega vpliva v zapletenih lastniških strukturah ali pa je oblikovana tako ozko, da v praksi zadeva predvsem GEN-I. Če velja drugo, je pomislek o zakonu, pisanem na kožo posamezni družbi, upravičen.« Levici se torej 17. člen novele zdi sprejemljiv, v kolikor odpravlja sistemske vrzeli, torej če obstaja več podjetji z vzajemnim lastništvom, kot je GEN-I. V primeru, da je to zgolj in samo GEN-I, pa imajo do zakona pomislek. Ali je nek zakon dober ali slab oziroma ali ga je v državnem zboru vredno podpreti ali pa proti njemu glasovati, Levica zelo očitno presoja na milo rečeno bizaren način. Po eni strani namreč priznavajo, da je vzajemno-lastniška organizacija podjetja kot koncept problematična. Ko pa v ta kontekst postavijo GEN-I, so kar naenkrat zaskrbljeni za daddyja Goloba in so na sistemske vrzeli z lahkoto pozabili.
Levica kot samooklicana stranka demokratičnih socialistov nima kaj za vohljati okrog nasprotovanja zdaj kontroverznemu 17. členu zakona o gospodarskih razmerjih. Nasporotovanje zmanjšanju nadzora Goloba nad GEN-I je zelo očitno tako antisocialistično kot tudi antidemokratično. Antidemokratično je, ker gre za de facto luknjo v zakonodaji, s katero se je Golob lahko ohranjal pri koritu in ostal blizu funkciji, ki je pravno ni več smel opravljati. Antisocialistično pa je med drugim zato, ker se Levici očitno zdi slabo, da o podjetjih odloča država in ne privatnik.
Poleg očitnih nasprotij med programskimi načeli Levice in njihovemu nasprotovanju noveli zakona, ki so ji poslanci stranke nasprotovali že med parlamentarno obravnavo, ostaja še vprašanje sporočila, ki bi ga dovoljevanje obstoja takšnega podjetja narekovalo za naprej. Ne le Svobodi in SD, tudi Levici se očitno zdi popolnoma sprejemljivo, da politiki začnejo na veliko ustanavljati podjetja, se iz njih nato navidezno umaknejo, a ostajajo pri koritu z unikatnimi oblikami lastništva. To je poslanica za prihodnost, ki se ji z veseljem pridružujejo.
Levica kot stranka za enkrat še ni dovolj naivna, da bi kot zlati prinašalec šla z Golobom pred ustavno sodišče in bevskala za sveto obljubljenimi gospodarskimi pravicami, ki se jim baje programsko gnusijo, tako kot to počne SD. Kljub temu so izjave stranke in podpora staremu zakonu, vse za to, da Golob obdrži svoj mošnjiček, simptom zdaj že dlje trajajočega stanja. Na predvolilnem soočenju, ki smo ga gostili marca, nas je Dan Juvan iz Levice pozval, da naj »kako socialistična je Levica, ocenimo, ko bodo zopet v opoziciji.« Zaenkrat se zdi, da se je Levica na pot pravih, utrjenih demokratičnih socialistov odpravila pripeta na stari, nekdaj koalicijski povodec. Še vedno si namreč želi priboljškov, gospodarju pa se ni za zameriti.
Dodaj komentar
Komentiraj