Nova »varnostna arhitektura« Kosova
Volilci na Kosovu se bodo v nedeljo ponovno podali na parlamentarne volitve, potem ko parlament ponovno ni potrdil novega predsednika države. Prikladno je v času predvolilne kampanje, natančneje sredi maja kosovski notranji minister, ki opravlja tekoče posle, Xhelal Sveçla najavil vzpostavitev žandarmerije. Ustanovitev te je označil kot pomemben korak pri utrjevanju varnostne arhitekture Kosova. Sveçla je tako podpisal odločitev o ustanovitvi delovne skupine, ki bo predlagala načine delovanja žandarmerije v okviru notranjega ministrstva. Predsednik vlade, ki opravlja tekoče posle, Albin Kurti je ob tem dejal, da je vzpostavitev žandarmerije ključna za zapolnitev vrzeli med Kosovskimi varnostnimi silami in policijo. Po njegovih navedbah bi žandarmerija imela mandat za varovanje kopenske, vodne in zračne meje, operacije proti terorističnim in oboroženim skupinam, boj proti tihotapljenju in varovanje kritične infrastrukture.
Idejo vzpostavitve žandarmerije kontekstualizira Rok Zupančič s katedre za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede.
Kako bo izgledalo delovanje žandarmerije, komentira direktor Kosovskega centra za varnostne študije Mentor Vrajolli.
Tako Kurti kot njegovi ministri ustanovitev žandarmerije utemeljujejo predvsem z napadom leta 2023 v mestu Banjska na severu Kosova, ko je zamaskirana skupina Srbov izvedla napad na pripadnike kosovske policije. Konec letošnjega aprila je prvostopenjsko sodišče v Prištini dva kosovska Srba zaradi napada obsodilo na dosmrtni zapor, enega pa na 30-letno zaporno kazen. Preostalih 42 obtoženih za napad je še vedno na begu. Odgovornost za napad je sicer kmalu prevzel Milan Radoičić, takratni podpredsednik stranke kosovskih Srbov Srbska lista, sicer osrednja oseba organizirane kriminalne združbe, ki je izvedla atentat na srbskega politika s severa Kosova Oliverja Ivanovića. Čeprav je bila vloga Radoičića, ki je niti iz ozadja vlekel vrsto let, znana že dlje časa, je Banjska tudi formalen dokaz o njegovi vpletenosti. Več Zupančič.
Na idejo kosovskih oblasti se je pričakovano odzvala Srbija. Vodja urada srbske vlade za Kosovo Petar Petković je napoved ocenil kot predvolilno potezo kosovskega premierja Albina Kurtija. Ob tem je dejal, da Kurti nima podlage za oblikovanje kakršnekoli paravojaške ali parapolicijske enote zunaj obstoječih sporazumov, prav tako jih ne sme napotiti na sever Kosova. Na podlagi resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov in Kumanovskega sporazuma iz leta 1999 ima mandat za prisotnost sil na severu Kosova izključno Natova misija na Kosovu, znana kot Kfor. V skladu s sporazumom med kosovskimi oblastmi in Natom iz leta 2013 so lahko pripadniki Kosovskih varnostnih sil na sever Kosova napoteni samo s predhodno odobritvijo Kforja.
Kurti se je na dan napovedi vzpostavitve žandarmerije sestal s posebnim predstavnikom za Kavkaz in Srednjo Azijo pri Natu, Kevinom Hamiltonom z namenom usklajevanja delovanja žandarmerije s Kforjem. Soobstoj žandarmerije in Kforja na severu Kosova bi lahko služil kot priprava paravojaških sil na odhod Natove misije v prihodnosti.
Kosovske varnostne sile so leta 2018 začele z 10-letno transformacijo v redne oborožene sile. Takrat je kosovski parlament v drugem branju odobril preoblikovanje varnostnih sil v redno lahko oboroženo vojsko. Formiranje kosovske vojske je leta 2017 poskušal izvesti tudi nekdanji kosovski predsednik Hashim Thaçi, česar se je lotil preko spremembe ustave. Ta poskus, za katerega bi Thaçi potreboval dvotretjinsko večino, je v zrak pognal tako kosovsko največjo zaveznico ZDA kot celoten Nato pakt. Po mnenju Vrajollija sicer tokrat ni pričakovati nasprotovanja mednarodne skupnosti.
A po mnenju Zupančiča nasprotja ni pričakovati tudi zato, ker je Nato leta 2018 dovolil začetek transformacije Kosovskih varnostnih sil v vojsko.
Združene države Amerike prispevajo približno 600 vojakov, kar je okrog 13 odstotkov vseh članov te Natove misije. Kljub oblikovanju vojske na Kosovu bo Kfor še vedno prisoten, a je vprašljivo, kolikšen del teh sil bodo v prihodnosti predstavljali ameriški vojaki.
Vrajolli ob tem pojasnjuje, da kljub zagotavljanju vedno večjih sredstev za redne oborožene sile na Kosovu Kfor še vedno ostaja ključen varnostni organ v državi.
Do vzpostavitve žandarmerije pa ni kritična le Srbija. Nekdanji direktor kosovske policije in član Demokratske stranke Kosova, Rashit Qalaj je oblikovanje žandarmerije označil za nepotrebno in dodal, da bi bila namesto tega potrebna krepitev policije. Vzpostavitev žandarmerije je vlada v odhajanju napovedala tik pred nedeljskimi parlamentarnimi volitvami. Sogovornik ob tem pojasnjuje, da Kurti že vrsto let svojo kampanjo gradi na vzpostavitvi varnostne suverenosti Kosova.
Kako napoved žandarmerije vsak za svojo politično kampanjo izkoriščata kosovski premier Kurti in srbski predsednik Aleksandar Vučić, komentira Zupančič.
Septembra 2024 je kosovska vlada potrdila Nacionalni program za celovito zaščito, ki ga sestavlja sedem stebrov: delovanje Kosova v primeru kriz, državna organizacija za obrambo Kosova, vzdrževanje vitalnih funkcij, bistvene državne storitve, socialna trajnost, trajnost državnih oskrb, zaščita informacijskega prostora ter izobraževanje mladih žensk in mladih. Nacionalni program ne predvideva obveznega služenja vojaškega roka, temveč model totalne obrambe. Pri tem se zgledujejo po modelu Finske in baltskih držav, kjer državljani niso le množično usposobljeni za vojaške zadeve, temveč so pripravljeni tudi na specifične vloge in naloge v izrednih razmerah. Temu bi dodal ustanovitev prostovoljne rezerve Kosovskih varnostnih sil in program tako imenovanega varnostnega izobraževanja v srednjih šolah. Eden od razlogov za opustitev ideje obveznega služenja vojaškega roka je pomanjkanje infrastrukture in zakonov, ki bi bili predpogoj za njegovo uvedbo. Več Zupančič.
Dejstvo, da je ena od ključnih točk Kurtijevega programa vzpostavitev tako imenovanih varnostnih organov se kaže tudi preko sklepanja dogovorov o dobavi orožja z drugimi državami. V začetku maja sta tako kosovski minister za obrambo Ejup Maqedonci in njegov turški kolega Yaşar Güler podpisala sporazum o finančno-vojaškem sodelovanju med državama, v okviru katerega bo turška vlada zagotovila slabe štiri milijone evrov za krepitev zmogljivosti Kosovskih varnostnih sil. Več o orožarksem povezovanju Kosova s Turčijo in Združenimi državami pojasni Zupančič.
A dejstvo je, da kljub orožarskim nakupom in transformaciji Kosovskih varnostnih sil v vojaško formacijo Kosovo ostaja odvisno od imperialističnega Nato pakta. Tako se je ponovno spravilo v situacijo, kjer želi graditi na svoji suverenosti tako v varnostnem kot vseobsegajočem pomenu besede, a po drugi strani ostaja podložno interesom Združenih držav in njenih zaveznic.
Dodaj komentar
Komentiraj