Študentke Akademije za likovno umetnost in oblikovanje so ponovno postavile Ponjavo – sedaj že tradicionalno razstavo, namenjeno predstavitvi izbrane študentske produkcije širši javnosti izven okvirja akademije. Letos se predstavlja šestič.

Ponjava že protokolarno v sredini junija oživi zapuščeni prostor, ki ga študentke uredijo za potrebe razstavljanja umetniških del. Letos se je zatekla v bivšo prodajalno Obsession na Gregorčičevi ulici 13a. Med 12. in 26. junijem so svoja dela v centru mesta na ogled postavile umetnice Pika Basaj in Ajda Podgorelec, Kristina Filipović, Florian Janez Gutmann, Emili Jenko in Zoja Marčec, Maks Jeriha, Nika Jurkovič, Domen Klinc, Brina Lekše, Katja Poštrak, Roman Rus in Neža Urbiha. Razstavo je kurirala Kara Marušič.

Projekt Ponjava poskuša učinkovati kot odprt učni sistem, izhajajoč iz prenosa vednosti med generacijami študentov. Ta ustroj delovanja aktivno teži k lastnemu razvoju, ločenemu od izobraževalne institucije, na katero se naslanja. Ob tem se razpira diskurzivni prostor za deljenje razmislekov o spoznavanju lastnih vlog v razstavnem kontekstu, pretočnosti znanja in sledenju ter izgradnji tradicij, o čemer v današnjem prispevku spregovorijo akterji letošnje edicije. Razumevanje vloge Ponjave v okviru študijskega procesa povzameta član produkcijske ekipe Marcel Kump in umetnica Nika Jurkovič.

Izjava: produkcijska ekipa o pomenu Ponjave

Izjava: Jurkovič o pomenu Ponjave

Razstava, ki je bila izvorno zasnovana kot platforma za predstavitev zaključnih del študentov katedre za fotografijo, z leti razvija svojo namernost in namembnost. Produkcija razstave je zadnja tri leta kot del študijskega procesa v domeni študentk prvega letnika magistrskega študija Fotografije. Na Ponjavi VI so se produciranja učili Matej Bandelj, Petra Berčan, Dominik Černe, Marcel Kump, Jovana Nikčević in Ines Rakar pod mentorstvom docentke Emine Djukić. V tem obdobju je tudi začela delovati po principu odprtega poziva študentom vseh smeri akademije, na letošnji ediciji pa je ob tem še posebej izpostavljeno aktivno ukvarjanje z naslovno temo razstave – s pojmom prenosa. Svoj odnos do tematskega okvirja komentira Kump v imenu produkcijske ekipe, za tem lastno interpretacijo pojma obrazloži še kuratorka Marušič.

Izjava: produkcijska ekipa o interaktivnosti

Izjava: Marušič o temi

Marušič nadaljnjo izpostavi kuratorske izzive tematsko vnaprej določenih skupinskih razstav, kar reflektira skozi kontekst razstave, kakršna je Ponjava.

Izjava: Marušič o interpretaciji teme

O odnosu do tematike skupinske razstave, ki se bolj kot zamejujoče definira demokratično, se opredeljujejo tudi razstavljajoče umetnice Brina Lekše, Roman Rus in Nika Jurkovič.

Izjava: Lekše o odnosu do teme

Izjava: Rus o odnosu do teme

Izjava: Jurkovič o odnosu do teme

Kljub temu da je kulturni prostor nasičen s skupinskimi razstavami s kar se da razpirajočimi in občasno arbitrarnimi tematskimi okvirji, se za Ponjavo zdi, da ji uspeva ohranjati določeno razlikovanje od ostalih vsebinsko zastavljenih razstavnih priložnosti za mlade umetnice. Morda del te izjemnosti izhaja iz notranjega ustroja projekta, ki študentkam omogoča pridobivanje izkušenj in eksperimentiranje na različnih ravneh procesa konstruiranja razstavnega dogodka – od začetnega snovanja koncepta preko vmesne produkcije do končnega umeščanja v prostor in izvedbe programa. Mentorica Djukić samoreflektivno analizira in razlaga strukturo tovrstnega načina delovanja. 

Izjava: Djukić o vajah v produkciji

Poleg produkcijske vloge razvoj gledišča na razumevanje lastne funkcije v kontekstu razstavnih procesov izpostavljajo tudi ostale sogovornice. Člani kolektiva ŽUPA so Vanja Flis, Ajda Justin, Pia Prebil, Klara Čretnik in Jure Hüll, ki so zasnovali letošnjo celostno grafično podobo, komentirajo vrednotenje svojega doprinosa. Nujnost eksperimentalnega terena za formiranje in razvijanje lastne vloge za tem argumentira tudi kuratorka Marušič.

Izjava: ŽUPA o razumevanju svoje vloge

Izjava: Marušič o kuratorski vlogi

Prenos znanj in izobraževalnost na presečišču med formalno-institucionalnim in zunanjim ostajata ključnega pomena skozi leta razvoja projekta, kljub temu da ta z vsako edicijo stremi k preizkušanju ustaljenih smernic in oblikovanju novitet. Ponjava tako lovi ravnotežje med slonenjem na tradiciji in odklanjanjem od nje. Krump predstavi stališče, ki ga znotraj te diskrepance zavzema produkcijska ekipa in vrednoti podporo, ki pritiče prejetemu izročilu.

Izjava: produkcijska ekipa o razumevanju tradicije

Medgeneracijsko pretočnost smernic in posledično odgovornost do izvajanega dela izpostavi tudi oblikovalski kolektiv ŽUPA.

Izjava: ŽUPA o razumevanju tradicije

Sinergijo pridobljenega proračuna, tradicije in lastnih vrednotenjskih gest lahko torej razumemo kot podstat za vsakoletni razvoj projekta. Na kaj so bili pozorni pri potenciranju možnosti in priložnosti ter ostalih novosti, ki so jih poskušali vpeljati, predstavijo kuratorka in članice produkcijske ekipe.

Izjava: letošnje novitete

Sito delovanja prihajajočih generacij in njihovo rokovanje s podedovano konstitucijo bo ovrednotilo prizadevanja generacije Ponjave VI. Ta poslednjo misel zaključuje z napotki za njihove naslednike.

Izjava: Zaključna misel

Pod ponjavo se je zatekla Lara DB.