Muzej slovenskega Mojzesa vrača udarec
Prejšnja vlada Janeza Janše je z vladnim sklepom 4. marca 2021 ustanovila Muzej slovenske osamosvojitve – krajše MSO –, katerega namen je bil celostno zbiranje, ohranjanje in predstavljanje gradiva ter procesov demokratizacije in osamosvojitve. Že tedaj so se porajali dvomi, da je bil muzej ustanovljen na horuk in brez sodelovanja stroke, a kaj hočeš, vlada, ki je že slutila, da se ji čas izteka, je lovila tridesetletnico slavnega dogodka. Ko se je parlamentarni ansambel naslednjega leta prevetril, je Ministrstvo za kulturo – tedaj pod vodstvom ministrice dr. Aste Vrečko – MSO urno spojilo z Muzejem novejše zgodovine Slovenije, po novem imenovanem Muzejem novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Tako je bil MSO po zgolj dveh občasnih razstavah v začasnih prostorih na Jamovi cesti 25 neslavno podjarmljen večji instituciji, ki se je usput prav tako osvobodila vodstva izpod leta 2021 nastavljenega Jožeta Dežmana – doktoranta iz etično-personalističnega pristopa k popravi krivic žrtvam titoizma po arhivu Komisije Vlade RS za izvajanje Zakona o popravi krivic. Sprva vršilka dolžnosti, nato pa nova, oziroma prva direktorica MNSZS je postala Nataša Robežnik.
Zgodovina pa se ponavlja. Z nastopom nove, že četrte vlade Janeza Janše je vlada 23. junija letos tako rekoč na vrat na nos ponovno ustanovila Muzej slovenske osamosvojitve. Na redni seji Državnega zbora je predlagala in sprejela sklep o ustanovitvi muzeja, ki bi na enem mestu zbiral, ohranjal in preučeval muzejsko gradivo v zvezi z osamosvojitvijo in nastankom samostojne slovenske države ter bi v razstavnih kontekstih predstavil s tem povezana znanja in vrednote. Ker je ustanovitveni sklep MSO praktično enak tistemu iz leta 2021, bi iz logističnega vidika ponovna ustanovitev – oziroma razdružitev MNSZS nazaj na MNZS in MSO – morala biti enostavna. Ali pač?
A kjer je politična volja, tam je moč. Zlasti v luči napovedanega rebalansa proračuna, ki ga je Ministrstvo za finance zagnalo na podlagi ob primopredaji poslov ugotovljene proračunske luknje, pa je zainteresirana javnost postala sumničava. A začnimo na začetku.
Ko smo leta 2021 poročale o prvi ustanovitvi MSO, so bili v ospredju predvsem pomisleki o vsebinski korektnosti ustanavljanja muzeja, njegovi infrastrukturni podhranjenosti in visoki vsoti proračunskih sredstev namenjenih muzeju. Spomnimo, novembra 2020 smo za načrt ustanovitve MSO izvedeli prav iz predloga proračuna Republike Slovenije za leto 2022. Za ta muzej je vlada v letu 2021 predvidela vratolomne štiri milijone evrov ter prostore na križišču med Roško in Poljansko cesto v Ljubljani. Visok znesek je tedaj odražal predvsem infrastrukturno investicijo za prenovo prostorov na Roški, v katere pa se je tedaj vselil Arhiv Republike Slovenije.
Vsebinski pomisleki pa so zadevali predvsem sodobne zgodovinarje in njihovo dolžnost odgovornosti ter zavedanja občutljivosti, ki jo terja obravnava tega obdobja slovenske zgodovine, ter dejstvo, da ministrstvo z njimi tedaj ni vzpostavilo dialoga. Profesorji Oddelka za zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani so decembra 2020 zato na Ministrstvo za kulturo in svojega nekdanjega kolega, tedanjega ministra dr. Vaska Simonitija naslovili odprto pismo. Ker letos podobnega odprtega pisma ni bilo, smo poklicali dr. Boža Repeta, ki je bil leta 2020 eden izmed podpisnikov.
Drugi infrastrukturni pomislek se je nanašal na muzejsko gradivo, ki bi tvorilo zbirko novoustanovljenega muzeja, oziroma njen navidezen manko. V slovenskem prostoru namreč že delujejo tri samostojne institucije, ki pokrivajo ta del zgodovine. To so že omenjeni Muzej novejše zgodovine Slovenije, Muzej novejše zgodovine Celje in Muzej narodne osvoboditve Maribor. Od naštetih je zgolj MNZS prav tako ustanovila država, ki pravno gledano upravlja z njegovim gradivom. Zato se je leta 2021 pojavil tudi upravičen strah, da bi MSO gradivo želel pridobiti tudi iz dveh občinskih oziroma regionalnih muzejev. Glede takšnih pomislekov smo se obrnile na direktorja celjskega Muzeja novejše zgodovine, dr. Toneta Kregarja.
Direktorica MNZS Nataša Robežnik je potrdila, da pogajanja že potekajo, ter da bo več znanega v prihodnjih tednih. Zaenkrat pa pravi:
Poleg treh obstoječih javnih muzejev pa v Sloveniji obstaja še ena, zasebna zbirka Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve – krajše VSO. Vprašali smo jih, če jih je Muzej slovenske osamosvojitve že kontaktiral glede potencialnega odkupa muzejskega gradiva oziroma kako bi se v tem primeru odzvali. Odgovorili so nam:
Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve že vrsto let sistematično zbira muzejsko in dokumentarno gradivo, povezano s procesom slovenske osamosvojitve. Gre za predmete, dokumente, fotografije, pričevanja in drugo gradivo, ki ima pomembno zgodovinsko vrednost. Pozdravljamo vsako pobudo za strokovno sodelovanje z institucijami, katerih cilj je trajno varovanje in predstavljanje te dediščine. Če bi nas Muzej slovenske osamosvojitve kontaktiral, bi bili pripravljeni na pogovor o različnih oblikah sodelovanja. Pri tem pa želimo poudariti, da naš cilj ni prodaja ali odtujevanje gradiva, temveč zagotoviti, da bo dediščina slovenske osamosvojitve celovito ohranjena, strokovno obdelana in dostopna javnosti.
Vsako morebitno sodelovanje bi zato presojali predvsem z vidika javnega interesa, strokovnih standardov in dolgoročne zaščite zgodovinskega spomina. Združenje VSO je prepričano, da je ohranjanje spomina na nastanek slovenske države skupna odgovornost vseh – države, muzejev, raziskovalcev, veteranskih organizacij in civilne družbe. Samostojni Muzej slovenske osamosvojitve pa vidimo kot osrednjo nacionalno ustanovo, ki lahko to poslanstvo dolgoročno in celovito uresničuje.
Z novinarskimi vprašanji smo se kajpada obrnile tudi ad fontes na Ministrstvo za kulturo, ki pa nam v zakonsko predpisanih petih delovnih dneh ni poslalo odgovora. Sedmi delovni dan smo zato poklicale v njihovo pisarno, kjer so nas sprva preusmerili v kabinet ministričine tajnice, nato na piarovko, ki je bila zasedena, nam sporočili, naj jo pokličemo kasneje, ko smo jo klicale, nič … dokler je nismo končno dobile na mobilni telefon, ko nam je sporočila, da smo vprašanja poslali v zelo neugodnem času, ko se vse dogaja z zamudo. Preden nam je zagotovila, da nam še isti dan pošlje mail glede tega, kdaj lahko odgovor pričakujemo, nas je še pozvala, naj ne napadamo.
O namenih MSO, ki jih lahko gladko poenostavimo na namene Ministrstva za kulturo, krajše MzK, pa priča že izjava za javnost, ki jo je MzK 23. junija objavilo na spletnem mestu državne uprave. V njej trdijo, da bo MSO pričeval o naših procesih demokratizacije na slovenskih tleh, o vseh neštetih stoletnih sanjah za samostojno državo in predvsem o vsem tem, kako smo se znali upreti tujemu agresorju, da lahko danes živimo v samostojni državi Sloveniji.
Pomisleke smo vsekakor želele preveriti pri Muzeju slovenske osamosvojitve in vršilcu dolžnosti direktorja MSO, Jožetu Dežmanu, a glej ga zlomka, tudi on nam v zakonsko predpisanem roku ni odgovoril.
Zato pa je dobro stopiti korak nazaj ter se vprašati, ali ob treh javnih in enem zasebnem muzeju res potrebujemo še enega? Iz združenja VSO so nam odgovorili:
Da, brez dvoma.
Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve že od ustanovitve zagovarja stališče, da si slovenska osamosvojitev kot najpomembnejši dogodek v sodobni zgodovini slovenskega naroda zasluži samostojen nacionalni muzej. Osamosvojitev ni zgolj eno izmed zgodovinskih obdobij, temveč predstavlja nastanek Republike Slovenije kot samostojne in demokratične države. Takšni prelomni dogodki imajo v vseh državah posebno mesto tudi v nacionalni muzejski infrastrukturi.
Obstoječi muzeji nedvomno opravljajo pomembno strokovno delo, vendar je slovenska osamosvojitev v njihovem programu le ena izmed številnih vsebin. Nobeden izmed njih nima poslanstva, da bi sistematično in celovito raziskoval, zbiral, hranil, predstavljal in interpretiral celoten proces demokratizacije, plebiscita, osamosvojitve, vojne za Slovenijo ter nastajanja državnih institucij.
Prav zato menimo, da samostojni Muzej slovenske osamosvojitve ni podvajanje obstoječega dela, ampak zapolnjuje pomembno vrzel v slovenskem muzejskem prostoru. Njegova naloga je ohranjanje zgodovinskega spomina na nastanek slovenske države ter prenašanje tega znanja na mlajše generacije.
Nenazadnje je prav osamosvojitev temelj današnje Republike Slovenije. Če imamo samostojne muzeje, posvečene posameznim zgodovinskim obdobjem ali temam, potem si toliko bolj samostojno ustanovo zasluži dogodek, zaradi katerega danes Slovenija sploh obstaja kot samostojna država. Kakopak.
»Politična odločitev« pa naj bi bila po mnenju nekaterih tudi ta, da se je novoustanovljeni MSO leta 2023 priključil MNSZS-ju. Oziroma, kot so odgovorili v združenju VSO, da »je bila ukinitev samostojnega Muzeja slovenske osamosvojitve leta 2023 predvsem politična odločitev, ki ni temeljila na strokovnih argumentih«.
Ampak v nasprotju s prepričanjem, ki ga trdno držijo kolegi, VSO ne predstavlja celotne strokovne skupnosti v Sloveniji. Svojega mnenja si tako ne delijo s celotno stroko. Pa naj si to še tako želijo.
Glasbeni premor: Borghesia - Odprite Muzeje
Poleg zgodovinskega konteksta obeleževanja političnih dosežkov, ki nam ga je ravno orisal dr. Repe, nam ostane še materialni kontekst, v katerem sta se aktualna vlada in sestava Ministrstva za kulturo odločili za realizacijo dolgoletne želje po ustanovitvi Muzeja slovenske osamosvojitve.
Ob nastopu mandata je delegacija aktualnega Ministrstva za kulturo obiskala prostore Metelkove 6, stavbe, ki je v njegovi lasti, a v kateri že od leta 1994 – ko je bil sprejet sklep o namenitvi prostorov bivše vojašnice civilni družbi – delujejo nevladne organizacije. Mnoge je v trenutku spreletel scenarij iz prejšnje Janševe vlade, ko je oktobra 2020 na dan ponovne razglasitve epidemije, novih ukrepov z omejevanjem gibanja in uvedbo policijske ure najemnike prostorov na Metelkovi 6 pričakal še poziv, naj sporazumno zapustijo stavbo do 31. januarja 2021. Po mnenju ministrstva naj bi bilo treba stavbo statično sanirati, prostori pa bi prišli prav Prirodoslovnemu muzeju. Ob menjavi ministrstva je Asta Vrečko že junija 2022 javila, da je bila pogodba za izdelavo projektne dokumentacije za Prirodoslovni muzej na Metelkovi preklicana. V izjavi za javnost pa je pojasnila še, da je bila stavba na Metelkovi 6 izvorno namenjena nevladnim organizacijam in da naj tako tudi ostane.
23. junija letos je bil Muzej slovenske osamosvojitve ponovno osamosvojen in v sklepu o ustanovitvi je sedež muzeja na Metelkovi 6. Po zdaj znanih informacijah je muzej že zasedel tri prazne pisarne, kjer se bodo po besedah ministrice za kulturo začele snovati vsebine in celotni projekt v nadaljevanju. Nadaljuje predstavnik enega od najemnikov prostorov na Metelkovi 6, dr. Iztok Šori, direktor Mirovnega inštituta.
Ker ima predvidena lokacija prvega Muzeja slovenske osamosvojitve iz leta 2021 trenutno že novega najemnika, utegne biti prihodnost trenutnih najemnikov na Metelkovi 6 še toliko bolj negotova. Ker pa nam ministrstvo ne odgovarja, se zanašamo na informacije iz Dela, kjer so zapisali, da je letos za muzej predvidenih 150.000 evrov proračunskih sredstev, v prihodnjem letu 300.000 evrov, v naslednjih letih pa ‘skladno z gradnjo tudi kakšna večja sredstva za investicijo’.
Vse, ki kolikor toliko spremljate aktualne vesti o kulturi, ste ob omembi tako visokih sredstev nemara zastrigle z ušesi. In upravičeno, teh sredstev aktualni veljavni proračun Republike Slovenije, njegov akcijski načrt, ali nacionalni program za kulturo – sprejeti pod prejšnjo vlado – ne predvidevajo. Na vprašanje, ki ga je aktualni ministrici Ignaciji Fridl Jarc na predvolilnem soočenju na temo kulture zastavila Polona Torkar, in sicer če nameravajo ob nastopu na oblast omenjene dokumente korigirati, pa je ministrica odgovorila:
Toliko bolj sporno je bilo zato tudi obvestilo, ki je sprva doletelo Javni sklad za kulturne dejavnosti, nato pa v obliki e-mail »prošnje« kot po spisku še vse nevladne organizacije na področju kulture. Ministrstvo naj bi v tistem trenutku namreč ugotovilo svojo nelikvidnost, zaradi česar so podpisnike odločb o subvencioniraju »prosili« naj nadaljnjih zahtevkov za izplačila ne pošiljajo. Ministrica je po četrtkovi 7. redni seji vlade Republike Slovenije za radio Ars povedala, da tistim, ki so odločbe že podpisali in projekte že izvajajo, ne bo prišlo do izpada sredstev.
Po sliki, ki se v tem trenutku zdi le za kanček manj katastrofalna, pa še vedno velja kritika društva Asociacija, da kultura po javno dostopnih podatkih Ministrstva za finance ni med resorji z največjo rastjo porabe, tako nominalno kot odstotkovno. Rast sredstev na področju kulture je povezana predvsem s področji umetnostnih programov, kulturne dediščine in knjižnic, medtem ko največji delež postavke Ministrstva za kulturo, kjer je zabeležena rast, predstavljajo sredstva za javne zavode.
Ker tudi na vprašanje, kje bodo v luči proračunske luknje na ministrstvu našli sredstva za MSO, še nismo prejele odgovora, se zanašamo na ministričino omembo iz soočenja s svojo predhodnico na 24ur:
Kako si razlagati stanje, smo vprašale Uroša Vebra, predsednika Asociacije, ki je bil skupaj z ministrico Fridl Jarc gost intervjuja na radiu Ars.
Še vedno pa ostaja odprto vprašanje: Ali oziroma zakaj se aktualnemu ministrstvu v luči še nedokončanega rebalansa proračuna Republike Slovenije in primanjkljajev finančnih sredstev ustanovitev novega javnega zavoda zdi smotrna? Da o nedorečeni prihodnosti Javnega zavoda za razvoj sodobne plesne umetnosti sploh ne govorimo. Novice o njem bomo po ministričinih besedah dobile šele konec meseca, težko pričakovane odgovore na naša novinarska vprašanja pa bomo ob prejetju objavile pod prispevkom na naši spletni strani.
Oddajo sta pripravila Maja in Metod. Lektorirala je Eva, tehniciral Niña. Brala sva Premica in Tnik.
Za glasbeno podlago so bile uporabljene naslednje skladbe:
- The United States Army Old Guard Fife and Drum Corps - The Presidents March (Free Music Archive / CC0);
- Paweł Feszczuk - Monsters of the past (Free Music Archive / CC BY);
- Paweł Feszczuk - a Chat by the fire (Free Music Archive / CC BY).
Med glasbenim premorom smo poslušale Borghesio, s komadom Odprite muzeje.
Dodaj komentar
Komentiraj