BLKIIBLK, 2026

Nunslaughter je eno najstarejših ameriških imen v ekstremni glasbi, zasedbo pa že od srede 80-ih vodi Donald Crotsley oziroma Don of the Dead. Kot v grindcoru Agathocles so na death black sceni Nunslaughter, ki so se karakterizirali kot devil metal, nesporni rekorderji v izdajanju glasbenih izdaj, saj so izdali več kot 200 demotov, live posnetkov, posnetkov z vaj, split posnetkov ipd. Njihovo diskografijo krona sedem dolgometražnih studijskih albumov, med katerimi je najbolj frišen današnji – Satanic Chaos Legions.

Zasedbo poleg Don of the Deada tvorijo še kitarist Tormentor oziroma Noah Buchanan, ki tudi skrbi za snemanje Nunslaughter materiala v svojem profesionalnem studiu, basist Malum oziroma Mike Jochum, ki je med drugim igral tudi pri kultnih hardcorovcih Integrity, na bobnih pa je Wrath oziroma Joe Lowrie. Na albumu Satanic Chaos Legions so poskrbeli za dobrih 34 minut devil metala, ki kaže, da je Nunslaughter še kako aktualno in pomembno ime za ekstremno sceno.

Album ponuja jasen in močan zvok, za katerega so v lastnem studiu poskrbeli kar sami in ki jasno poskrbi, da so pesmi poslušljive in zlahka zapomnljive. Večinoma so hitre, čeprav ne ultra hitre. Blast beatov je tukaj malo, prevladujeta skank in d-beat, včasih pa se najde tudi kakšna počasna, ki pa še vedno ne doseže masivnosti death doom zvoka. Torej, gre za mešanico primitivnega death metala in enostavnega, a agresivnega thrasha, black metal pa se čuti skozi občasne morbidne melodije in seveda vseprisotni prevladujoči satanistični etos. Govorimo o satanizmu, ki ga lahko primerjamo s prikazom iz kultnih starih grozljivk – kakšnih študij tipa Deathspell Omega, Dissection, Akercocke ipd. tukaj ne boste našli.

Satanic Chaos Legions je direkten album, ki ga ali takoj vzljubite ali pač ne. Njegova moč je v dobrih in, kot že rečeno, zlahka zapomnljivih kitarskih linijah. Te so podkrepljene s precej razgibanim bobnom, okronane pa s kričečim vokalom, ki ga Don of the Dead pri skorajda šestih križih še zmeraj potegne z dna svoje hudiču obljubljene duše. Barva in moč kričanja spominjata na pokojno legendo Franka Puccija oziroma Killjoya iz prav tako kultne zasedbe Necrophagia, ali pa na Damiena iz prav tako kultnih Ritual Carnage. Kitarske linije imajo mnogo vplivov, v death metalu so očitni vplivi Massacre, Bolt Thrower, Unleashed, Incantation, v thrashu zgodnji Sodom, v blacku pa vsekakor Necrophobic in Dissection. Škoda, da bas ni malo bolj v ospredju, a se lepo zlije s topovskim napadom, ki ga narekujejo bobni. 

Pesmi so si med seboj precej podobne, a je album kljub temu daleč od dolgočasnega. Preprosta formula deluje zelo dobro, hkrati pa je pomembna pristnost energije, ki izvira iz iskrene ljubezni do undergrounda, ki jo Don in njegova ekipa vzdržujejo že od samega začetka. Ko smo že pri energiji, album Satanic Chaos Legions dobro reflektira energijo, ki jo bend seva predvsem na odru. 

Prav tako pa je super, da je legendarni bend, kot je Nunslaughter, končno dobil podporo velike založbe. BLKIIBLK je namreč založba, ki jo je ustanovil Mike Gitter, legendarni pisec fanzinov ter profesionalnih glasbenih časopisov, ki je v eni svojih knjig dobro dokumentiral ameriško HC sceno, kasneje pa je pridobil pomembno mesto pri založbah Roadrunner Records in Century Media. Pri BLKIIBLK domujejo še Cro-Mags, Biohazard, konec koncev tudi Megadeth. Kakorkoli že, Nunslaughter so trenutno na točki, ko lahko še povečajo vpliv na underground, če pa jim to ne uspe s ploščo Satanic Chaos Legions, potem jim pač ne bo. Kot je v nekem intervjuju rekel Don of the Dead – sam mora nenehno ustvarjati, pa naj gre za studijske albume, ki izidejo pri velikih založbah, ali pa za nelegalno izdan posnetek nekega tretjerazrednega koncerta, ki izide pri neki x založbi na kaseti. Hudič vsekakor skrbi za svoje!