morvern: superglued
Šop Records, 2026
Morvern na slovenski alternativni kitarski sceni že leta spremljamo v različnih oblikah, od solo indie projekta kantavtorja Jana Cizeja do današnje podobe tria, ki ga sestavljajo Cizej s kitaro in vokali, Miha z bobni in spremljevalnimi vokali ter basist Jay. Bend je aprila letos drugič gostoval tudi v oddaji Afterparty na Radiu Študent in prav isti dan slovensko glasbeno sceno obogatil z novim dolgometražcem superglued, ki ga je posnel v hišnem produkcijskem studiu Radia Študent, izdal pa pri založbi Šop Records.
Bend preigrava psihedelični kitarski heavy pop in distopični pank, v pogovoru v oddaji Afterparty pa so nam zaupali, da so širok nabor komadov na novem albumu že več let preigravali na koncertih. Bend kljub temu z desetimi novimi komadi prinaša glasbo, polno svežih rifov, priljudnih basovskih linij, plesnih bitov in psihedelično oblikovanega zvoka, ki poslušalko močno pritegne.
Uvodni komad Tweaker nas s spevno basovsko linijo obsije z nekoliko diskoidno pankovskim leskom, ki spominja na zasavske kolege Koala Voice, a vseeno poseduje značilen morvernovski zvok. Z upbeat držo trboveljski trio uspe domišljijo odpeljati v DIY klubsko sceno sedemdesetih let, ko so nepremična telesa vladala podzemnim glasbenim prizoriščem. Že prva minuta surferske distorzije nas potisne v ples, ponavljajoče se besede nas spodbudijo, da se jim glasno pridružimo, igriva kitara pa zavzame vlogo dodatnega vokala. Naslovni komad z energičnimi bobni drži plesoč tempo, medtem ko nas hkrati vpelje v bolj romantičen pankovsko izpovedni komad o najstniški ljubezni.
Po odločnem zaključku skladbe kurjo polt vzbudi šum feedbacka, ki se razprostre v okusno zvočno teksturo, oblito z mastno repetitivno zanko basa, k tej pa se pridruži še ušesni balzam kitarskega potovanja po frigijski lestvici. Headless Runner z malenkost bolj temačnim prizvokom razbije vzdušje albuma. Med gostim in enakomernim tempom ritem sekcije, z občasnim vložkom staccato basovskih not, nam kitara odpira obzorje v zvok mikrotonalnosti, ki spominja na muziko zasedbe King Gizzard & the Lizard Wizard. Z razvijajočo se melanholično skladbo Death se podamo še globlje v galaksijo morvern, v kateri se znajde tudi distorzirana asociacija na ikone Misfits. Kratek breakdownovski trenutek ponudi izjemno zadovoljujoč občutek v telesu, zatem pa flangerski uvodni rif zaokroži nazaj na poskočen plesoč značaj. Z navihanim komadom Worms poslušalka nima izbire – telo se premika z energičnim ritmom skladbe, ki raziskuje notranji miselni proces.
Nato sledi nekoliko mirnejši komad Hollow, ki se z vprašanjem, čas odteka, kaj lahko storimo? loti minljivosti časa ter služi kot kontrast in kratek premor v poskočnosti albuma. Po vdihu in izdihu mračna basovska linija napove vampirski komad Schadenfreude, katerega naslov namiguje na prisotnost občutka zavisti. S skladbo se spustimo po poetičnem tunelu ekspresivno oblikovanega zvoka, napolnjenem z grotesknimi kriki. V svojo psihedelično meglo morverni ovijejo tudi reflektivno skladbo Blue Tongue, v kateri okusni poppankovski bobni in tesnobno besedilo pričajo o pozitivnem preobratu v neugodni situaciji. Zadnja postojanka na izletu po albumu superglued je jamm Round & Round. Odlično ravnovesje med distorziranim in čistim tonom inštrumentov predstavlja splošno značilnost albuma. Divja igra s pedali in efekti je nedvomno močen začetek konca v zadnji skladbi, težko masivni zadnji takti pa pustijo zelo zadovoljiv vtis, ko nastopi tišina.
Po dobrih štiridesetih minutah poslušalka ostane naelektrena z željo po podaljšani verziji dolgometražca in se totalno nalepi, zalepi in prilepi na album superglued. Morverni so ponovno vzbudili širok spekter občutkov in čutnih zaznav ter nedvomno doprinesli k naelektrenosti teles, željnih plesnih kitar.
Oddajo je pripravila vajenka Sara.
Dodaj komentar
Komentiraj