Ater Era: Sinistria
On Parole Productions, 2026
V tretje gre rado, v četrto pa Janez. Toda v času, ko se zdi, da gre več ali manj vse narobe, gre nekaj tudi prav. Zelo prav. Živimo namreč v času, ko smo v roku manj kot mesec dni prejeli kar dve plošči z ekstremnometalskim zvokom, ki častita Istro in iz nje tudi izvirata. Prva je bila Malorshigina plošča Vento, ki je izšla v začetku maja letos, konec maja pa je izšla še plošča Sinistria zasedbe Ater Era.
Ne čakaj na maj, poje zelo znan napev. Toda čakati je bilo treba. Kar nekaj let. Seme Sinistrie je bilo namreč zasejano že pred letom 2023, ko je začela dobivati konkretno podobo v studiu. Temu je botroval vsem ljubi virus, prav tako pa tudi edina konstantna sprememba. V primeru Ater Ere je bila to predvsem sprememba članov. Od albuma Clades, ki so ga izdali leta 2017, pa do zdajšnje Sinistrie, je v zasedbi ostal vokalist, kitarist in idejni vodja, ki se podpisuje s kraticama S. S., prvima črkama njegovega imena in priimka. Z basom se je zasedbi pridružila Eva, na bobne pa se je vrnil frontmanov stari kompanjon J. G., s katerim sta skupaj žgala že v zasedbi Grimoir. Po koncu epidemije, med letoma 2023 in 2024, si je trio vzel čas in posnel plato. Nato pa so se glasbeniki odločili počakati na pravi trenutek za izid plošče pri založbi On Parole Productions, pri kateri so izdali že prejšnji album. Očitno je bil ta trenutek primeren šele letos, tako da je prej omenjeni vodja porabil ta čas, da je – zvest tudi svojemu producentskemu fohu – še malo oblikoval zvočno identiteto plošče Sinistria.
Zvok plošče je pristen. Tu in nadalje v recenziji se bomo naslonili na izčrpen intervju, ki ga je S. S. opravil s Paranoid Webzinom. Tam je namreč razkril, da je album posnet brez kakršnihkoli digitalnih nadomestkov. Kar slišite, je to, kar je bend dejansko igral in odigral. Zvok kitare in basa je ujel mikrofon pred ojačevalcem. Bobni dejansko zvenijo tako, kot zvenijo. Nobenih digitalnih nadomestil, nobenih pretiranih računalniških čarovnij. Zvok je tudi glede na današnje čase in samooklicane standarde močan, a ne surov, čist, a ne spoliran, temačen, a ne … no, tu pa ni neke protiuteži.
Sinistria je imenu primerno mračna ekstremnometalska plošča. Zveni kot Ater Era pred nekaj leti, a malce bolj enostavno. Skladbe so resda dolge kot ponedeljek, a so zato zanimive in dobre. Zvočna podoba je torej izstopajoča in vsekakor bi se kak novodobni zvočni čistun ob njej križal, a black metal nikoli ne sklepa kompromisov. Na srečo to ne pomeni, da album zveni slabo, spominja pa na mešanico Mayhem, Immolation in Satyricon. Seveda bo kdo našel tudi druge reference, gre namreč vsekakor za izjemno zvočno bogat izdelek, pa čeprav za to bogastvo najbolj skrbijo le bobni, kitara, bas in vokal. Če ste pričakovali kakšen etno vložek v stilu Malorshige, boste tu pač ostali na suhem.
Toda plošča Sinistria lahko nastane verjetno le v Istri. Čutimo prvinskost pokrajine, ki nudi veliko, a zahteva še več. Podobno tudi muzika zahteva precej potrpljenja in osredotočenosti. Skladbe so dolge, znotraj njih pa se predvsem strukturno in manj zvočno precej dogaja. Toda že od prvega trenutka plošča ponuja veliko, še posebej svojevrstno doživetje pa je poslušanje ob sončnem dnevu, če smo denimo kje v naravi na sprehodu. Sinistria postane samosvoja meditacija, a ne takšna, kot ste je vajeni pri marsikaterem sodobnem black metal bendu.
Tematsko je Sinistria plošča, ki se ne ukvarja tako zelo z Istro kot geografsko enoto, temveč bolj z Istro kot zgodovinsko, celo nacionalno enoto. Zveni zapleteno? Seveda. Naj pojasnimo. S. S. v omenjenem intervjuju o izbrani tematiki pravi sledeče, citiramo: »Osrednja tema albuma je dekadenca v realnosti nacionalizma in nacionalističnega diskurza na transkulturnem prostoru polotoka Istra. Istrsko nacionalno neopredeljeno identiteto razumem kot subverzivno – in v mojem primeru to tudi je. Ker se identitetno prepoznavam kot Istr(ij)an mešanega nacionalnega porekla, netoleranten do nacionalizmov in rasizmov ter kritičen do prevladujočega neoliberalnega sistema, sem želel to tematiko uglasbiti tudi na Sinistrii.« Konec citata. Izrečenega morda ne bi opazili, če ne bi bilo razodeto v citatu, bi pa z branjem besedil verjetno prispeli do podobnega sklepa. Besedila so napisana v več jezikih, v angleščini, slovenščini, v dialektu in še v kakšni obliki. To je še posebej slišno v zadnji skladbi Um na dnu, prevladujočo tematiko albuma pa besedilno morda najizraziteje prikaže drugi singel Bastard Born, za katerega so Ater Era posneli tudi videospot.
Sinistria je naslovu primerno zlovešča plošča, kot se za ekstremni metal spodobi. Je tematsko in zvočno zahtevna. Je mračna in učinkuje na različne načine. Kako bo delovala na vas, pa preverite sami.
Dodaj komentar
Komentiraj