30. 7. 2026 – 17.00

Patriarchy

Vir: osebni arhiv
Actually in The Drummer o projektu Patriarchy

V Ljubljani se je prvič mudil dvojec Patriarchy, ki ga sestavljata Actually Huizenga in The Drummer. Gre za synth pop, darkwave projekt, kombiniran z izjemno teatralnim performansom, sama se žanrsko opredelita kot snuff pop. Actually je glasbenica, ki se je v preteklosti spogledovala tudi s filmsko režijo, je velika oboževalka Davida Bowieja in Davida Lyncha, kar se gotovo pozna tudi v njenem delu.

Patriarchy je projekt, ki se oplaja ob spolnem nasilju, a vendar se nasilje s svojo reprezentacijo skoraj povsem izniči. Actually in The Drummer nam ne servirata ničesar, česar še ne bi doživeli. Patriarhalna družbena ureditev je naša realnost, njun nastop pa predstavlja zgolj izkoristek tega istega sistema, ki nam ves čas jemlje oziroma nas omejuje. Ogledalo sistema, ki nas tako ali drugače ves čas opominja na predpisano mesto v družbi. You might as well exploit it back and grab it by the balls.

Pred koncertom v Gala hali smo se z njima pogovarjali o umetnosti, nasilju, idolih, glasbi in patriarhalni družbeni ureditvi, ki idejno najbolj zaznamuje njun projekt.

#goodboy

Aktualno-politične oznake
Kraj dogajanja

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Komentarji

mazinga / 31. Julij 2026 / 11.28

Naj bend, lep nastop - ozvočenje v Gali pa kar greznica.

reter / 4. Avgust 2026 / 15.22

Včeraj sem imel pogovor z enim SDS mladičem. Sem vidu, da je mel probleme z mojimi črnimi adidaskami in to, da so rdeči šnerni gor. Supergi so moj fetiš, poleg sušija, in to je nekaj kar si ne bom pustil vzeti niti na šihtu ne. To sem mu že kar takoj povedal, da ne bi slučajno kaj bluzil. Naj on bluzi na SDS vaških srečanjih in kongresih, ne men.

Po pol ure že mejl: »Kaj se dogaja v svetu, kjer se kategorije talijo hitreje kot sladoled avgusta?«
Js nazaj: Mi smo takšni kot smo. Lahko nam govorite, da smo lgbt, pa da smo p***dri in L***sbe in ne vem,, kaj še vse. Nas to ne moti, vas pa zelo, zato se bomo še trudli v tej smeri, da vam nažremo živce. Bomo vidli, kdo ima večjo vztrajnost.

On:
Stara logika pravi: stvari imajo imena, predale in etikete.
Queer teorija pa pride z lopato in začne kopati pod temelji:
"Počakajte malo. Kaj pa, če predali niso naravni, ampak jih je nekdo sestavil?"

Js nazaj: »MI smo skupnost, živa skupnost in nam ne more nihče tega vzet.«

On: Vi niste skupnost. Če bi bli skupnost, se ne bi obnašali kot individuum.«

Jaz: Kako veš , da smo zgolj nekaj naključnega? Pridi kdaj z nami žurat Pri nas ni važno. Samo, da nisi jager in da ne častiš desnih.«

On: Js hodim žurat na veselice, ne pa na karnevale. Važno je, da se človek znori, da verjame v to in da se resnično znori in izšvica. Ne pa ta vaša zbiranja, ko pa še sami ne veste, kdo ste. Skratka, vi sploh nimate identitete.«

Jaz: Nismo rekli, da je identitet neskončno. Samo rekli smo, da nista zgolj dve ali tri- mogoče jih je več. To mi trdimo.«

On: » Vaše gibanje, ali kakorkoli že imenujete, kar se greste, je paradoks stoletja: - Kako zgraditi vojsko proti zidovom, če hkrati razlagaš, da zidovi niso tako trdni, kot trdite vi?«

Js: «Vsi govorijo, da pri nas divja notranja državljanska vojna. Res je, tu je mnogo bitk. Ravno zato naša teorija ne bo propadla. Naš sovražnik ni zunanji, ampak notranji. Vedno je treba prevpraševati , kako se obnašati, če pa te vsi analizirajo, če te hočejo vsi podvreči trgu in akademiji..... To je resnični izziv – kako ostati uporniški projekt.«

On: » Se pravi, da nimate nič proti temu, da se je vaš upor proti normam znašel na majicah, skodelicah in oglasnih panojih?«

Js: »Kapital je zgolj eden od spremljevalnih komponent našega razmišljanja, vendar ne edina in ne odločujoča. Res da se dotika naše misli, a vseeno našemu mišljenju orientacijo določamo mi.
Mi se odločimo po feeelingu, kaj je prav in kaj ne. Saj sem že rekel, mi nismo teorija, ampak skupnost.

On: » Vi s te samo gorivo za kapitalizem.«

Js: »Verjetno res smo- nikoli nisem trdil , da nismo.
Na nekaj se je treba opret, imajmo upanje, da pride še kaj trdnejšega kot kapitalistična mavrica.«

Uporabil bom znani Badiujev argument, kako je krščasntvo od levov do katedral potrebovalo 1000 let: treba je bit vztrajen. «

On: ?

Js: Še tristo let po kristusu so kristjane metali ad leones (v arenah)....preteči je moralo 1000 let, da se je situacija povsem obrnila in je cerkev kot absolutna institucija lahko počela isto.

On: No, saj sem vedel, kaj imatev planu.
....
Js: ne sklepat po sebi, kaj bi ti počel, če bi imel oblast.

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

Napovedi