Zavzemanje za človeško obrt
Tema današnje oddaje bo svojevrsten način odpora proti generativni umetni inteligenci, njeni uporabi in velikim korporacijam, ki jo tržijo. Vse več prostih in odprtokodnih projektov sprejema politike, ki prepoveduje prispevke, ki so bili ustvarjeni s pomočjo generativne umetne inteligence. Širjenje rabe orodij za generiranje kode (pa tudi iskanje varnostnih lukenj, pisanje poročil o hroščih ...) z velikimi jezikovnimi modeli je povečalo obremenitev pogosto neplačanih skrbnic prostih in odprtokodnih projektov. Skupine ljudi, ki jih druži širjenje digitalne gmajne, oblikujejo politike obravnave velikojezikovnih prispevkov. Pri GNU Guix projektu so problematiko naslovili s pripravo dokumenta o splošnem konsenzu (General Consensus Document) #8, katerega prvotni naslov Standing up for human craft smo poslovenili v naslov današnje oddaje. Govorili bomo z Ludovicom Courtesom, ustanoviteljem projekta Guix, in predlagateljem dokumenta, ki bi prepovedal uporabo UI v projektu Guix. Konsenz sicer na koncu žal ni bil dosežen, kot nam bo v intervjuju povedal Ludovic.
Dogodki
– toplap.si 27. avgust 2026 (17.00) @ Osmo/za (Litijska cesta 38): Tokrat si bomo pogledali nov livecoding experiment superkabel izpod rok Felixa Roosa (froos). Superkabel je exsperimentalni jezik za živopisanje sinteze zvoka v brskalniku. Inspiriran in izpeljan je iz jezikov kabelsalat in uzu ast, za backend pa uporablja novo eksperimentalno obliko SuperCollider-ja, ki deluje v brskalniku.
– 7. september ob 19. uri v CTK – Emacs.si
– kiberpipino spletkarjenje – vsak četrtek
– 17. oktober: MOSS
Tuji
– 7.–13. september 2026: Battlemesh na Hrvaškem (Gornji Karin, približno 50 km od Zadra) / Nekomercialna, samoorganizirana letna konvencija o tehničnih in političnih problemih, povezanih z mesh omrežji, brezžično skupnostjo in OpenWRT strojno-programsko opremo.
– 18.–20. september: BalcCon / Novi Sad, Srbija
– 2.–4. oktober: Praga – GNU Toolchain Cauldron: Once a year the GNU Toolchain community, along with many other FOSS tool developers, gather together to discuss, empower, and talk about innovations in compilers, assembler, static linkers, core libraries and tooling.
NOVICE
Aktivista skupine Defend the Atlanta Forest so na letališču po pristanku v Atlanti pridržali na zasliševanju. Odvzeli so mu telefon in zahtevali kodo za dostop, pri čemer so mu grozili z zasegom naprave v primeru zavrnitve. Aktivistu so sporočili, da želijo preiskati podatke na telefonu v iskanju dokazov o zlorabi otrok.
Aktivist jim je izročil kodo, po vnosu pa se je telefon le ponovno zagnal. Telefon je namreč imel nameščen raz-googlan operacijski sistem GrapheneOS, ki omogoča uporabo tako imenovane "duress" (prisilne) kode. Vnos te kode povzroči nepreklicno brisanje vseh podatkov, vključno z vsemi nameščenimi e-SIM karticami. Zdaj ameriški Department of Justice (DOJ) aktivista obtožuje uničenja lastnih podatkov z namenom prikrivanja dokazov.
Aktivistovi odvetniki trdijo, da so ga pridržali zaradi njegove povezave s skupino Defend the Atlanta Forest, ki nasprotuje izgradnji ogromnega policijskega kompleksa v Atlanti. DOJ bo moral pojasniti, zakaj je izbris lastnih podatkov nezakonit, čeprav so aktivistu med zasliševanjem dejali, da gre zgolj za rutinsko preverjanje. V primeru obsodbe mu grozi do petletna zaporna kazen.
Francoski ustavni svet je preprečil sprejetje zakona, ki prepoveduje ustvarjanje novih računov na socialnih medijih za osebe, mlajše od 15 let. Podporniki zakona želijo socialne medije ukiniti zarad dokazanih škodljivih učinkov na otroke. Tudi francoski inštitut za javno zdravje je pozdravljal potezo, saj ugotavljajo, da imajo platforme, kot so TikTok, Snapchat in Instagram, negativen vpliv na mentalno zdravje otrok, hkrati pa poudarjajo, da to ni edini vzrok, je le eden od mnogih.
Leva stranka La France Insoumise se je zakonu uprla z argumentom, da bi prisilno preverjanje starosti vseh uporabnikov kršilo zasebnost na internetu. Poleg tega ni jasno, ali bi zakon uspel onemogočiti dostop najstnikom do socialnih medijev, saj obstaja nevarnost, da bodo mladi našli načine za obhod preverjanja. V Avstaliji so socialne medije prepovedali mlajšim od 16 let že lani decembra, BBC pa že poroča o tem, kako jih mnogi mladi na takšen ali drugačen način še vedno uporabljajo. O preverjanju starosti, ne le na spletnih straneh ampak tudi na ravni operacijskega sistema, smo že govorili v epizodi Tehnološko neuvrščeni. Na koncu ravno zaradi omejitve svobode izražanja zakon ni prestal ustavne presoje in je bil blokiran.
Medtem se v ZDA nadaljuje sodni postopek proti Meti, ki so ga zaradi neupoštevanja potrošniške zakonodaje in zakonodaje, ki ščiti dobrobit otrok, sprožile zvezne države Kalifornija, Kolorado, Kentucky in New Jersey. Tožilec navaja, da je Meta zasnovala Facebook in Instagram tako, da uporabnike zasvoji in zadrži na spletni strani čim dlje, predvsem z neskončnim drsenjem in gumbom za všečkanje. Glavna priča v postopku je žvižgač Arturo Bejar, nekdanji zaposleni pri Meti za področje varnosti uporabnikov, ki razkriva, da je izvršni direktor Mark Zuckerberg vsakič, ko je prišlo do kompromisa med varnostjo podatkov in povečanjem števila uporabnikov, sprejel odločitev, ki je povečala dobiček podjetja na račun varnosti in dobrobiti uporabnikov.
Samsung je v svoji tržnici aplikacij za pametne TV prepovedal takšne, ki omogočajo deljenje internetne povezave uporabnikov. Podobno so pri proizvajalcu LG onemogočili aplikacije, ki vključujejo programsko opremo ResProxy. Ta tretjim strankam omogoča, da svoj internetni promet brez vednosti lastnikov pametnih televizijskih sprejemnikov usmerjajo skozi njihove televizije. O trgovanju z rezidenčnimi internetnimi naslovi, ki prikrijejo pravi izvor internetnih poizvedb in promet prikažejo kot legitimen promet končnih uporabnikov, smo poročali v Tehno klistirju Botnet kot poslovni model, ki ga bomo pripeli k spletnemu prispevku današnje oddaje. Tovrsten model deljenja internetnih povezav je omogočal spletnim botom, ki so zbirali podatke za učenje umetne inteligence, da je njihov promet izgledal, kot da prihaja s strani legitimnih uporabnikov, hkrati pa je bila poplava prometa tolikšna, da marsikatera storitev takšnega prometa ni zdržala.
Teksas je uvedel moratorij na priključevanje novih podatkovnih centrov na električno omrežje. Moratorij prihaja eno leto po tem, ko je teksaški guverner Gregg Abbott Teksas razglasil za epicenter umetne inteligence. Teksas vabi podjetja, ki gradijo podatkovne centre, z davčnimi olajšavami in pomankljivo regulacijo. Spodbude so bile tako uspešne, da ima teksaški svet za zanesljivost električnega omrežja trenutno v obravnavi 1800 projektov, ki skupaj predstavljajo 474 gigavattov potreb po električni energiji. To predstavlja petkratnik celotnih teksaških potreb električne energije.
Z novičk pa se pomikamo na glavno temo – vprašanja rabe orodij velikih jezikovnih modelov v GNU guix projektu. Kaj pa je guix? Gre za upravljalnik paketov, torej orodje za nameščanje ter posodabljanje paketov, ki pa ga je mogoče uporabljati tudi kot linux distribucijo. Kar ga razločuje od podobnih orodij, je zavezanost reproducibilnosti ter prosti programski opremi. Reproducibilnost pomeni, da se programska oprema iz izvorne kode prevede v iste pogonske datoteke, ne glede na to, na kakšno strojni opremi in pa kdaj se prevajanje dogaja. Po podobnem principu deluje tudi Nix upravljalnik paketov, ki pa je bolj pragmatičen in vključuje tudi lastniško programsko kodo ter za paketne definicije uporablja namenski programski jezik Nix lang, medtem ko so tako Guix kot povezana orodja in vse paketne definicije pisane z guile scheme programskim jezikom.
Nasprotovanje generativni umetni inteligenci se kaže na več nivojih. Po eni strani lokalno prebivalstvo močno nasprotuje izgradnji velikih podatkovnih centrov v njihovih soseskah, saj je vse več poročil o negativnih vplivih na kvalitetov življenja, od velikih podražitev cen električne energije, onesnaženje vode, v nekaterih primerih tudi zraka, ko podatkovni centri elektriko pridobivajo iz prenosnih plinski elektrarn, ter hrup, ki ga ti centri povzročajo podnevi in ponoči. Po drugi strani pa se proti generativni umetni inteligenci odpor gradi tudi v prosti in odprtokodni skupnosti. Vse več projektov namreč sprejema politiko zavračanja prispevkov, ki so bili ustvarjeni s pomočjo umetne inteligence. Razlogov za odpor je veliko:
- AI scrapperji DDOSajo infrastrukturo FOSS projektov,
- genAI ustvarja neobvladljivo število priporočenih prispevkov kodi, odpirajo slabo formirana ali nedodelana poročila o hroščih,
- krhajo se družbene oziroma medosebne vezi, če se o kodi ne pogovarjaš z drugim razvijalcem ampak z umetno inteligenco,
- genAI je nereproducibilen.
Codeberg, kovačnica, na kateri poteka tudi razvoj Guix, je prepovedal gostovanje projektov, ki so bili vibecodeani – Codeberg je šel še en korak dlje in prepovedal kripto projekte.
Ob obletnični 100. ediciji oddaje smo se podružili ob 17.00 pod blokom XIV. Torta je bila! In tiramisu ter nalepke.
Komentarji
Oddaja o človeški obrti in strojih me je res pritegnila, ker se vprašanje "kdo dela komu posodo" zdaj postavlja tudi v vizualni produkciji. Pri nas v študentskem kolektivu smo za plakate za jesenski koncertni cikel prvič uporabili generativna orodja - ne zato, da bi nadomestili ilustratorko, ampak da smo v eni noči lahko preverili deset različnih smeri, preden smo se odločili, katero bomo dejansko narisali na roko. Zanimivo je bilo, da je bila skica, ki je nastala v dveh minutah, uporabna le kot "pogovorni pripomoček": brez človeka, ki ve, kaj hoče povedati, iz nje ni bilo nič.
Konkretno smo delali z ai image generator (https://soralum.com/image-ai/image-generator) - vpišeš opis prizora, dobiš sliko, lahko pa jo tudi urejaš ali iz nje narediš kratek video. Naša izkušnja: dobra za moodboard, tipografijo in slovenske šumnike pa še vedno naredimo sami, ker jih taki modeli praktično vedno polomijo. In prav to je po mojem bistvo tega, kar govorita gosta - orodje je orodje, obrt ostane pri človeku, ki zna presoditi, kdaj je rezultat kič in kdaj ima pomen.
Bi bilo super, če bi kdaj naredili oddajo o tem, kako se s tem spopadajo mali slovenski oblikovalski studiji in kaj to pomeni za honorarje. Hvala za posnetek, poslušal sem ga dvakrat.
Komentiraj