GrapheneOS proti digitalni nedoletnosti
S spring-onionom, članom projekta GrapheneOS, odprtokodno verzijo Androida, ki se osredotoča na zasebnost, govorimo o njihovemu odzivu na preverjanje starosti in splošneje o odprtokodnem ekosistemu operacijskih sistemov na mobilinih napravah, kampanji Keep Android Open (ohranimo Android odprt) in o projektu GrapheneOS.
Dogodki
Domači
- 26. in 27. maj bo potekala 4. COST konferenca v Ljubljani: v Računalniškem muzeju in na Fakulteti za družbene vede. 26. maja ob 14h bova na FDV gosta okrogle mize, naslovljene zasebnost od spodaj
- 27. maj ob 17h: Osmo/za štepanjsko naselje: Srečanje in začetniška delavnica: Živopisana glasba v brskalniku
- 30. maj ob 10h: Adela: Star telefon je lahko strežnik
- 1. junij (19:00 CTK - konferenčna soba - počakamo se pred vhodom TR3): Emacs srečanje
- 4. junij (ob 17h v Rač Muz): verjetno kiberpipa (ni še napovedi na spletu - spremljajte dogodki.kompot.si oziroma posledite na fediverzi)
- 6. junij: POK - Piknik odprte kode (cel dan)
Tuji
- 14. - 16. junij: (Praga) Flock 2026 - Flock to Fedora 2026: Letna konferenca Fedora skupnosti
- 18. - 20. junij: DevConf Brno: DevConf.CZ
Več na foss.events.
Novice
Anin arhiv
Senčna knjižnica Anin Arhiv je brez prisotnosti operaterjev spletne strani izgubila še eno tožbo. Koaliciji 13 velikih založnikov je sodišče v New Yorku namenilo odškodnino v višini 19,5 milijona dolarjev in naložilo več kot 20 svetovnim registrarjem, ponudnikom spletnega gostovanja in storitev, da onesposobijo preostale domene Aninega arhiva.
Založniki so na sodišču zagovarjali, da poleg deljenja piratiziranih knjig, Anin arhiv predstavlja tudi glavni vir podatkov za strojno učenje korporacijam kot sta Meta in NVIDIA.
Zmaga na sodišču je bolj pirove sorte, saj so v Aprilu glasbeni založniki od Aninega arhiva na sodišču v postopku zaradi izdelave varnostne kopije Spotifyja, iztržili odškodnino v višini 322 milijonov dolarjev. Za sedaj operaterji spletne strani ostajajo striktno anonimni.
Za sedaj so vse tri domene annas-archive gd, pk in pl še delujoče, ostaja pa vprašanje, kako dolgo in če se bodo podjetja, ki ne spadajo pod ameriško jurisdikcijo prostovoljno podredila razsodbi sodišča v New Yorku in razkrila identiteto strank, povezanih z Aninim arhivom ter prekinila sodelovanje z njimi. Takšni sta PKNIC, registrar .pk domen, in Nacionalna komisija za regulacijo telekomunikacij Grenade, ki bdi nad .gd domenami.
Medtem v Kaliforniji poteka proces proti Meti in NVIDIi, zaradi uporabe piratiziranih knjig pri treniranju svojih modelov umetne inteligence. Zbirko knjig sta podjetji pridobili na Aninem arhivu in nekaterih drugih senčnih knjižnicah in zato uporabili bitTorrent protokol, kar pomeni, da so pri Meti in NVIDIi piratizirane knjige sejali ostalim uporabnikom bitTorrent protokola. Nedavno je sodnik zavrgel predlog toženih strank, da se postopek ukine, saj je šlo za pravično uporabo knjig.
Evropska unija in tehnološka suverenost
Evropska komisija je umaknila strategijo za odprto kodo z dnevnega reda razprave o Evropski tehnološki suverenosti, ki bo potekala 27. maja. Nadomestila jo je točka z naslovom Komunikacija o Evropski tehnološki suverenosti.
V začetku maja pa so glede Zakona o umetni inteligenci dosegli dogovor v Evropskem parlamentu in v Svetu evropske unije. Novi zakon, ki je del Digitalnega omnibusa, o katerem smo poročali v februarskem tehnoklistirju (vabljeni k poslušanju), gre s poenostavitvijo poslovanja in obdelave podatkov predvsem na roke gospodarstvu. Dogovor vključuje tudi zakasnitev sprejetja strožjih pravil reforme Akta o umetni inteligenci z avgusta letos na december 2027. To pomeni, da bodo podjetja, ki zaposlujejo, nadzorujejo in upravljajo z delovno silo s pomočjo umetne inteligence, dlje časa delovala pod manj strogo zakonodajo.
Nemška obveščevalna služba naj bi, po poročanju portala Deutsche Welle, nadomestila pogodbo za orodja za analizo podatkov s kontroverznim ameriškim podjetjem Palantir s konkurenčnim francoskim podjetjem ChapsVision. Nemška obveščevalna služba zaenkrat tega še ni potrdila.
Iran zahteva pristojbine za podmorske internetne kable, ki tečejo skozi Hormuško ožino
Iran je napovedal, da bo zahteval pristojbino za podmorske internetne kable, ki tečejo skozi Hormuško ožino. Večina podmorskih kablov sicer teče skozi morje, ki ga nadzorjue Oman, vendar 2 kabla, FALCON in Zalivski most tečeta tudi skozi iranske teritorialne vode. Pristojbine naj bi plačevali predvsem ameriški tehnološki giganti Meta, Google, Amazon in Microsoft, ki so gonilo pri vzpostavljanju podmorskih internetnih kablov in velikih podatkovnih centrov. Iz iranskih predlogov izhaja tudi, da naj bi Iran prevzel vzdrževanje in popravilo teh kablov.
GrapheneOS
- uradni seznam (ne)delujočih aplikacij
- pregled, ki so ga naredili pri projektu Na prostem: Suverenost uporabnika slovenskih mobilnih in spletnih bank
Dodaj komentar
Komentiraj