ZOFFa v naraslem morju
... Imperialna vojna z Iranom bi lahko ogrozila globalno oskrbo s helijem ...
... Nova raziskava razkriva, da je na stotine študij podcenilo naraščanje morskih gladin ...
... Državni energetski družbi vložili tožbi zoper nagrajeno okoljevarstvenico Andrejo Slameršek ...
... Mladi za podnebno pravičnost in Umanotera pripravili preglede okoljskih politik kandidatnih strank ...
Ameriško-izraelska vojna z Iranom je z globalnega trga umaknila tretjino oskrbe s helijem. Motnje v oskrbi s helijem so posledica iranske trgovinske blokade v Hormuški ožini in napadov na Katar, enega glavnih proizvajalcev helija. Državno podjetje QatarEnergy je zaradi napadov ustavilo obrat, v katerem sicer dnevno proizvede sedemnajst ton helija, kar predstavlja tretjino svetovne proizvodnje. Helij je kot kriogena tekočina kritičnega pomena za znanstveno in industrijsko rabo. Uporablja se za hlajenje superprevodnih magnetov v analiznih instrumentih ter v kliničnih napravah, kot je magnetna resonanca. Helij je prav tako ključnega pomena v proizvodnji računalniških čipov. Če se spopadi nadaljujejo, bo okrevanje oskrbe s helijem trajalo več mesecev.
Nedavna raziskava, objavljena v reviji Nature, ocenjuje, da je 385 znanstvenih člankov, ki so bili objavljeni med letoma 2009 in 2025, podcenilo naraščanje morskih gladin v povprečju za dvajset do trideset centimetrov. Morske gladine bi namreč lahko narasle stoletje hitreje, kot je bilo do zdaj pričakovano. Do napake v preteklih študijah je prišlo zaradi napačnih predpostavk o trenutnih višinah morskih gladin. Te so namreč večinoma temeljile na ocenah in niso vključevale obalnih meritev. V regijah, kot je jugovzhodna Azija, so odstopanja med ocenjenimi in dejanskimi višinami morskih gladin presegla tudi en meter. Ta območja so zaradi svoje nizke obobalne geografije še posebno poplavno ranljiva, hkrati pa so gosto naseljena. Poplavljanje teh območij bi lahko ogrozilo do sto trideset milijonov ljudi, oseminšestdeset odstotkov več od preteklih predvidevanj.
Državni energetski družbi Hidroelektrarne na Spodnji Savi in HSE Invest sta minuli teden vložili tožbi zoper Društvo za preučevanje rib in predsednico društva Andrejo Slameršek. Očitajo jima vplivanje na ministrstvo za okolje, podnebje in energijo z vlaganjem pripomb na poročilo o okoljskih posledicah gradnje Hidroelektrarne Mokrice. Pravna mreža za varstvo demokracije je v izjavi za javnost navedla, da tožba vsebuje več karakteristik SLAPP-tožb. SLAPP-tožbe so oblika oviranja javnega udejstvovanja, kjer močnejši tožnik izvaja nesorazmerni pritisk, s čimer poskuša odvrniti od kritičnega delovanja v javnem interesu. Februarja sprejeti zakon zoper strateške SLAPP-tožbe sicer omogoča zgodnjo zavrnitev neutemeljenih zahtevkov in kazni zoper njihove vlagatelje.
Kar petintrideset člankov avtorja Louisa Muzonga, objavljenih v znanstvenih revijah, sta založniški hiši Elsevier ter Royal Society of Chemistry v preteklih dveh letih umaknili. Raziskovalec, povezan z nigerijsko univerzo v Calabarju, naj bi ta čas opravljal doktorat iz računalniške kemije na britanski univerzi v Leedsu. Mesto na neslavni lestvici Retraction Watch si je avtor prislužilKar petintrideset člankov avtorja Louisa Muzonga, objavljenih v znanstvenih revijah, sta založniški hiši Elsevier ter Royal Society of Chemistry v preteklih dveh letih umaknili z neetičnimi praksami, kot je večkratno objavljanje istih podatkov. Hkrati je več člankov vsebovalo na desetine nerelevantnih referenc na avtorja samega, nekaj člankov pa je celo navedlo lažne podatke. Po navedbah založniške hiše Elsevier, ki je umaknila dvajset od odstranjenih člankov, se preiskava nadaljuje.
//////////
Fundacija za trajnostni razvoj Umanotera in mladinsko podnebno gibanje Mladi za podnebno pravičnost sta pred parlamentarnimi volitvami pripravila pregled okoljskih politik v programih kandidatnih strank. Poleg programov so analizirali glasovanje strank o ključnih podnebnih zakonodajah v iztekajočem se mandatu državnega zbora. Analiza se osredotoča na 13 najvišje uvrščenih strank, ki jim ankete namenjajo več kot odstotek podpore volivk in volivcev. V izsledkih navajajo sedem prednostnih področij, ključnih za trajnostni razvoj države. To so onesnaževanje okolja, promet, oskrba s hrano, energetika, odpornost na podnebne spremembe, pravičnost zelenega prehoda in odnos do civilne družbe.
Vsaka od analiziranih strank je prejela oceno od ena do pet, kjer ena pomeni škodljive politike in ravnanja, pet pa ustrezne ukrepe. Čeprav nobena od strank ni dosegla najvišje ocene in torej ne izkazuje zadostnega razumevanja izzivov okoljske krize, rezultati kažejo, da so razlike med strankami velike. Rezultate analize in razlik komentira direktorica Umanotere, Gaja Brecelj.
Trendi glede okoljskih politik so v zadnjih letih nagnjeni k rahljanju okoljskih predpisov in omejitev. Direktorica Brecelj komentira, katere so škodljive politike in nazori najslabše uvrščenih strank in kateri ključni ukrepi v programih strank manjkajo.
Podnebna znanost in tehnika se hitro spreminjata, omogočata pa vse bolj poglobljeno razumevanje obsega podnebnih sprememb in ukrepov, ki so nujni za ugodno reševanje krize in prilagajanje na podnebne spremembe. Zanimalo nas je, kako so se v zadnjih letih spremenile okoljske politike in na katerih temah je več poudarka.
ZOFFo sta pripravila vajenec Matic in LukaS.
Dodaj komentar
Komentiraj