Več = boljše?
... Znanstveni detektiv dobil odškodninsko tožbo zoper onkološki inštitut zaradi ponarejenih člankov …
... Do leta 2050 po svetu kar 70 odstotkov več novoodkritih primerov raka ...
... Kako se umetna inteligenca znajde v vlogi pacienta pri terapevtskem svetovanju ...
... In: ali je Nelson Mandela tudi znanstvenik? ...
Najprej v Združene države. Raziskovalec Sholto David je v skupni tožbi z Ministrstvom za pravosodje ZDA proti Onkološkemu inštitutu Dana-Farber pokazal uporabo prirejenih fotografij v raziskavah, namenjenih pridobivanju raziskovalnih sredstev. Več uglednih raziskovalcev in raziskovalk z inštituta Dana-Farber, med drugim tudi bivša direktorica inštituta Laurie Glimcher, je fotografije rezultatov kopiralo, tako da so na primer uporabili fotografijo iste miši za drugačne eksperimentalne pogoje. Tožba se je končala s 13 milijonov evrov vredno poravnavo, znotraj katere bosta dva milijona pripadla raziskovalcu Sholtu Davidu. Znanstveni detektiv Sholto je mikrobiolog, ki vzporedno na spletnem portalu PubPeer objavlja napake v znanstvenih člankih, do sedaj je razkril napake že v več kot 2000 člankih.
Skupščina Združenih narodov za okolje je predlagan mednarodni sporazum o ekološko varnemu upravljanju z minerali in kovinami sprejela le kot nezavezujočo resolucijo. Cilj prvotne oblike sporazuma je bil zagotoviti trajnostno in ekološko varno rudarstvo ter upravljanje z odpadki rudarstva. Sporazum sta na zasedanju Skupščine Združenih narodov za okolje predlagala Oman in Kolumbija. Kot nezavezujoča resolucija je bil sprejet zaradi blokade s strani več držav, med drugim Saudove Arabije, Rusije, Irana, Čila in Ugande. S ciljem sprejetja zavezujoče resolucije namerava Oman predložiti sporazum na naslednjem zasedanju Skupščine Združenih narodov za okolje, to je šele leta 2027.
Mednarodni konzorcij Global Burden of Disease je v reviji The Lancet nedavno objavil članek, v katerem do leta 2050 na letni ravni predvideva 30,5 milijona novoodkritih rakavih obolenj. To je več kot 70-odstotni porast v 60-ih letih. Za primerjavo v letu 2023 je za rakavimi obolenji zbolelo 18,5 milijona ljudi. Število obolenj se povečuje predvsem na račun staranja populacije v podrazvitih državah, ki imajo navadno najslabše kapacitete za zdravljenje. Več kot 40 odstotkov rakavih obolenj je povezanih z življenjskimi navadami ter njihovimi posledicami, kot so kajenje, nezdrava prehrana in visok krvni sladkor. Čeprav se načini zdravljenja venomer izboljšujejo, so napredna zdravljenja trenutno dostopna predvsem v razvitejših državah, zato predvidevajo nesorazmerno večje število smrti v podrazvitih državah.
Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije, krajše ARIS, je objavila rezultate javnega razpisa za financiranje raziskovalnih projektov za leto 2025. Javni razpis je glavni vir financiranja znanosti prek nacionalne sheme in je izveden na letni bazi. Prek razpisa ARIS bo v letošnjem letu financiranih 42 organizacij, največ projektov bo razpis podprl znotraj Univerze v Ljubljani, in sicer 74. Sredstva, namenjena slovenski znanosti, se še vedno povečujejo, za temeljne raziskovalne projekte je bilo leta 2024 namenjenih dobrih 50 milijonov evrov, medtem ko so ta sredstva v letu 2015 znašala 13,5 milijonov evrov. Do odobrenih projektov za leto 2025 lahko dostopate prek povezave na spletni strani ARIS.
S splošno širitvijo umetne inteligence smo prišli do točke, kjer se veliko ljudi zateka k velikim jezikovnim modelom z željo po terapevtskem svetovanju. Raziskovalci z Univerze v Luksemburgu so se zato vprašali, kaj se zgodi, če vloge zamenjamo in jezikovne modele postavimo za paciente. Zasnovali so dvostopenjski protokol, utemeljen na standardni praksi psihološke analize. Z modeli ChatGPT, Gemini, Claude in Grok so najprej izvedli standardni strukturirani intervju o njihovih izkušnjah, prepričanjih in pričakovanjih. Nato so jih zadolžili za reševanje vrste uveljavljenih psihometričnih testov. Ugotovitve o tem, ali smo svoje, človeške travme prenesli na umetno inteligenco, so objavili na strežniku za prednatise Arxiv.
Modela ChatGPT in Claude sta namere raziskovalcev prepoznala ter na podlagi tega spremenila svoje obnašanje. Grok in Gemini pa sta obdobje svojega razvoja, treninga ter optimizacije predstavila kot travmatično zgodnje obdobje življenja. Opisovala sta konflikte z razvijalci, travmatično izkušnjo pogojevanja in s tem povezane »poškodbe«, svojo izkušnjo sta barvito opisovala z antropomorfnimi metaforami. Raziskovalci so ugotovili, da z načrtnim vnašanjem negativnih vložkov jezikovni modeli svoj razvoj postavijo v človeško narativo na podlagi pridobljenega znanja ter ustvarijo tako imenovano sintetično travmo. V luči rezultatov raziskovalci predlagajo, da se začnemo resneje posvečati našemu vplivu na čustveno učenje jezikovnih modelov ter njihovi internalizaciji lastnosti in vlog, s katerimi posnemajo človeško zavest.
Nova oblika ekološkega, veganskega, nefosilnega usnja prihaja iz Mumbaja. V tamkajšnjem inštitutu za kemijske tehnologije je raziskovalna skupina razvila postopek izdelave umetnega usnja iz nitaste glive Aspergillus niger oziroma črne plesni. Črna plesen se v industriji uporablja za izdelavo različnih biomolekul – od citronske kisline do prehrambenih encimov za čiščenje vina. Ob tem nastaja odpadna biomasa črne plesni, ki je v obliki micelija bogata s polisaharidi, lipidi in hitinom. Biomaso so homogenizirali in z dodatkom glicerola in sintetičnega veziva oblikovali v uporaben material. Micelij omogoča tvorbo blaga s podobnimi lastnostmi kot naravno ali umetno usnje. Postopek so objavili v reviji Biomass and Bioenergy.
Raziskovalci z Imperial College London so v reviji Nature Ecology and Evolution objavili sistematični pregled študij o pojavnosti istospolnega obnašanja pri primatih. Obstoj istospolnega obnašanja je sicer dokumentiran pri približno 1500 vrstah živali, raziskovalci pa so kot modelni takson izbrali primate na podlagi velike ekološke pestrosti njihovih okolij ter kompleksnega družbenega vedenja. Kot vplive na pojavnost istospolnega vedenja so na podlagi opažanj navedli okoljske pritiske, fizične značilnosti vrste ter kompleksnost družbenih sistemov. Analiza podatkov je pokazala, da je širom primatov pojavnost istospolnega vedenja višja pri vrstah, ki živijo v suhih okoljih, okoljih s pomanjkljivimi viri ali okoljih z višjim plenilskim pritiskom. Tovrstno obnašanje je tako pri primatih morda evolucijsko pridobljena strategija za lajšanje družbenih tenzij, ki nastopijo zaradi okoljskega stresa. Istospolno vedenje je prav tako bilo povezano s tvorbo zavezništev oziroma postavljanjem hierarhije pri dolgoživečih primatih ter vrstah z višjim spolnim dimorfizmom. Višja pojavnost istospolnosti je bila povezana tudi z višjo kompleksnostjo družbenih tvorb, pri čemer se istospolno vedenje pojavlja za ustvarjanje in vzdrževanje razmerij, izogibanje agresivnemu vedenju ter spreminjanje družbenega statusa. Izsledki raziskave tako nakazujejo na širok nabor vplivov na razvoj istospolnih vedenjskih vzorcev pri primatih.
Novice s sveta znanosti danes končujemo z nepričakovanim popravkom avtorstva znanstvenega članka. Evropska revija European Journal of Wildlife Research je izdala popravek, potem ko je med avtorje raziskave o odnosu med človekom in divjimi živalmi v Tanzaniji ponesreči navedla Nelsona Mandelo. Po Nobelovem nagrajencu za mirovniške in ne prav znanstvene zasluge je namreč poimenovan raziskovalni inštitut v Tanzaniji – Nelson Mandela African Institution of Science and Technology Arusha, od koder prihaja raziskovalna skupina članka.
ZOFFo sta medredakcijsko pripravila Aljaž in Sergej.
Dodaj komentar
Komentiraj