Kompas za nočne mravlje
… Po globalnem beljenju koral leta 2023 se je produkcija kalcijevega karbonata v mehiških* koralnih grebenih blizu Huatulca* zmanjšala na četrtino …
… Mravlje se ob še tako muhastem premikanju lune ne pustijo zavesti …
Koralni grebeni propadajo zaradi morskih vročinskih valov, saj ti povzročajo beljenje in tudi umiranje koral. Posledici beljenja in umiranja koral sta dobro zabeleženi. Ne vemo pa, kako beljenje vpliva na ohranjanje koralnih ogrodij iz kalcijevega karbonata in kako erozija ogrodij vpliva na kasnejšo sposobnost regeneracije celotnih grebenov. V študiji so raziskovalke in raziskovalci analizirali posledice četrtega globalnega morskega vročinskega vala leta 2023 na koralne grebene ob obali mehiškega mesta Huatulco. Svoje ugotovitve je raziskovalna skupina objavila v reviji Proceedings of the Royal Society B.
Kalcijev karbonat je ključen gradnik koralnih ogrodij. Funkcionalnost koral lahko zato merimo z izračunom proizvodnje in erozijske izgube kalcijevega karbonata s koralnih grebenov. Na ta proračun kalcijevega karbonata ima velik vpliv kisanje, predvsem pa segrevanje morja. Morski vročinski valovi so vse pogostejši, na štiri ali pet let pa so ob mehiški obali še toplejši, ko nanje deluje vremenski vzorec El Niño. Tako se je zgodilo leta 2023, ob največjem morskem vročinskem valu do zdaj. V Narodnem parku Huatulco so poleti štiri zaporedne mesece zabeležili dolgotrajno in veliko temperaturno odstopanje – temperatura morske gladine je bila takrat za 2,2 stopinje Celzija višja od povprečja. El Niño sicer ni edini vzrok tolikšne intenzivnosti morskega vročinskega vala, je pa dodatno okrepil z globalnim segrevanjem povzročena temperaturna odstopanja.
Dolgotrajna izpostavljenost visokim temperaturam morja je tisto leto povzročila obširno beljenje koral. Beljenje je proces, v katerem ti pomembni morski ekosistemi izgubijo svojo značilno barvitost, saj se iz koral izločijo barvite alge zooksantele, ki s koralami bivajo v simbiozi. Zooksantele izvajajo fotosintezo in biomineralizacijo, zato je znanstvena skupina pričakovala, da bo mineralizacija po beljenju okrnjena. Čeprav beljenje koral še ne pomeni gotove smrti celotnega grebena, so pričakovali, da bo obnavljanje počasnejše, bioerozija kalcijevega karbonata z grebenov pa pospešena.
Znanstvena skupina je primerjala stanje enajstih koralnih grebenov v Narodnem parku Huatulco dva meseca pred vročinskim valom in eno leto kasneje. Preverili so prekritost morskega dna z živimi in odmrlimi koralami – samo žive namreč proizvajajo nov kalcijev karbonat. Dosedanje raziskave so za izračun proračuna kalcijevega karbonata kombinirale podatke z različnih geografskih območij in iz različnih časovnih obdobij. Zato pogosto niso natančno popisale trenutnih lokalnih razmer. Da bi uspešno zabeležili sliko dejanskega stanja koral, so raziskovalke in raziskovalci v svoje izračune vključili in situ meritve v izbranem narodnem parku. S preučevanih grebenov so zbrali meritve koralne kalcifikacije, kalcifikacije zooksantel ter bioerozije, ki so jo povzročili manjši in večji organizmi posebej.
Raziskovalna skupina je ugotovila, da se je po beljenju koralna produkcija kalcijevega karbonata v povprečju zmanjšala na četrtino, zaradi zmanjšane mineralizacije pa so prevladali erozijski procesi. To ni presenetljivo, saj je na preučenih grebenih umrlo 76 odstotkov koral, ponekod pa tudi celotni grebeni. Poslabšanje so opazili na vseh koralnih grebenih. Zaradi intenzivnosti vročinskega vala vpliv lokalnih okoljskih dejavnikov, kot je oddaljenost od obmorskih mest, ni bil pomemben. Izjema je bil eden izmed v raziskavo vključenih grebenov. Manjšo obubožanost tega posebneža so pripisali kombinaciji dejavnikov – oddaljenosti od človeških naselbin, težji dostopnosti ljudem, nahajališču v plitvejših vodah in boljšemu vodnemu obtoku čez greben. Raziskovalna skupina razmišlja, da je potrebnih več raziskav o termotolerantnih vrstah koral, še posebej kamenih koral, ki proizvedejo več kalcijevega karbonata.
/////////////////
Številna nočna bitja se orientirajo po luni. Če nekateri hrošči brezglavo letajo za luno, pa za male nočne mravlje to ni dovolj natančna orientacija. Raziskovalca Cory in Ken sta v reviji Current Biology popisala, da ponoči dejavne mravlje vrste Myrmecia midas pri navigaciji glede na luno upoštevajo tudi spreminjanje luninega azimuta tekom noči.
Lunin azimut je, kot bi vam vedel povedati vsak vrli zvezdogled južne in severne poloble, kot med severom in trenutnim položajem lune na nebu. Določimo ga tako, da potegnemo navidezno črto od lune navzdol do obzorja in izmerimo kot do severa. Ko luna potuje čez nebo, se poleg njene višine na nebu spreminja njen azimut, vendar ne vedno enako hitro. Ko je luna najvišje na nebu, je videti, kot da potuje naravnost proti zahodu – takrat se tudi njen azimut spreminja najhitreje. Ko zahaja in vzhaja, pa na videz potuje proti severu oziroma v nasprotno smer, zato se azimut takrat spreminja počasneje. Od luninega vzhajanja do zenita torej sprememba luninega azimuta pospešuje, od zenita do zahoda pa upočasnjuje. Znanstvena ekipa je predvidela, da se nočne mravlje ne zanašajo le na položaj lune na nočnem nebu, temveč znajo upoštevati tudi spreminjanje azimuta. No, vsaj dokler jih raziskovalca ne zmotita.
Ekipa je najprej pokazala, da so imele mravlje, opazovane na noč brez lune, bistveno več težav pri navigaciji kot sicer, kar je potrdilo, da mravlje pri iskanju poti upoštevajo luno. Da bi preverili, ali mravlje pri orientaciji upoštevajo tudi azimut, so jih ulovili kmalu po luninem vzhodu, ko se je ta dvigovala hitro, njen azimut pa se je premikal počasi, zgolj 10 stopinj na uro. Nato so jih polovico zaprli v prozorno posodo, od koder so lahko opazovale nebo, drugo polovico pa so za pet ur pustili v temi, brez pogleda na nebo. Luna se je medtem nehala vzpenjati in se začela premikati s hitrostjo 22 stopinj na uro proti zahodu.
V petih urah je to ustvarilo 47-stopinjsko razliko med predvidenim in dejanskim položajem lune. Ob izpustitvi na neznani lokaciji so mravlje, ki so lahko luno ves čas opazovale, pravilno posodobile svojo smer in se odpravile proti gnezdom. Zaslepljene mravlje pa so lunin pospešek skupinsko podcenile in zato zgrešile smer mravljišča, v nasprotno smer urinega kazalca. Vzemimo si trenutek za vizualizacijo (bralci na globoko vdihnejo in izdihnejo). Ko so podoben eksperiment izvedli v drugi polovici noči, ko je spreminjanje luninega azimuta upočasnjevalo, pa so zaslepljene mravlje hitrost lune precenile in smer zgrešile v smeri urinega kazalca. Iz tega sta strokovnjaka sklepala, da nočne mravlje spremembe v luninem azimutu navzkrižno preverijo z objekti na obzorju, kot to počno dnevno dejavne vrste. S poskusom sta pokazala, da zgolj tiste mravlje, ki so videle poznano ali pa nepoznano okolico horizonta, najdejo pravo smer. Vse preostale mravlje so zgrešile smer mravljišča.
Ne nazadnje sta raziskovalca preverila še vpliv prehoda iz pospeševanja v upočasnjevanje sprememb luninega azimuta, v zenitu. Polovico ob mraku ujetih mravelj, ki medtem niso videle lune, so spustili na neznani lokaciji med to nenadno spremembo hitrosti, polovico pa po njej. Mravlje, spuščene med spremembo, so se ves čas motile pri izbiranju smeri, medtem ko so se tiste, spuščene po spremembi, znašle veliko bolje in pravilno spremenile svojo smer. To nakazuje, da lahko mravlje približno napovejo pot lune po nebu pred nenadnimi spremembami v zenitu in po njih. Same zenitne spremembe pa jih lahko zmedejo, verjetno zato, ker se njihov potek spreminja od noči do noči.
Mravlje lahko torej celo napovedo spreminjanje poti lune in se glede na okolico pravilno orientirajo tudi ponoči. Ponoči se zato le ozrite v nebo in si oglejte luno – morda ta hip prav to luno nekje na svetu opazuje mravlja in hlastno išče svojo pot domov.
Med manj barvitimi koralami se je potapljala vajenka Viktorija. Velikega, a hkrati malega se je počutil vajenec Vid.
Viri
Marina Dermastia in MBP NIB. 2024. Korale - skala, rastlina, žival? Vesela šola, revija Pil, letnik 55, št 2. https://ucilnice.arnes.si/pluginfile.php/7068516/mod_resource/content/2/Koralni%20grebeni.pdf
Jeanne Kault. 2021. Do corals store carbon? Coral guardian. https://www.coralguardian.org/en/do-corals-store-carbon/
Daily Global 5km Satellite Coral Bleaching Heat Stress Degree Heating Week. Verzija 3.1, izšla avgusta 2018). https://coralreefwatch.noaa.gov/product/5km/index_5km_dhw.php - za pregled trenutnega temperaturnega stresa po celem svetu
Peter W. Glynn. 1997. Bioerosion and Coral Reef Growth: A Dynamic Balance. https://www.researchgate.net/publication/265355948_Bioerosion_and_Coral_Reef_Growth_A_Dynamic_Balance
Dodaj komentar
Komentiraj