Pumpanje testosterona
Človek se lahko muči in muči v fitnesu, da bi se mu mišice napele in da bi končno postal ta pravi dec, pa uspeh vsem trudom navkljub ni zagotovljen. K njemu naposled pristopi fitnesaš širokih ramen in zajetnih bicepsov in mu zaupa skrivnost do uspeha. Testosteron – vsi smo že slišali zanj in najverjetneje se marsikdo spomni šolskih dni, kjer smo se naučili, da je testosteron tako imenovan moški spolni hormon. Mnogi ga imajo za edinstveno substanco, ki definira moškega ter enostransko odgovarja za mišičasta telesa, hkrati pa tudi za moško agresivnost in nasilnost. Poenostavljeno povedano: moški, ki so polni testosterona, so ta pravi, idealni moški, medtem ko so moški z nizkimi vrednostmi testosterona najverjetneje v določenih ozirih poženščeni.
Predvsem v zadnjih nekaj letih se o testosteronu precej govori na spletu, še posebej med mladimi. Ta sicer telesu pomemben hormon je bil v spletnih krogih vplivnežev, apostolov prave moškosti ter optimizatorjev teles postavljen na piedestal moškosti v sodobni družbi. S tem je pridobil izjemno družbeno težo in med mnogimi mladimi postal edinstven fokus, ki v mnogih aspektih determinira posameznikovo življenje in kateremu je posledično treba posvečati primerno pozornost.
Predvsem v krogih tako imenovane moškosfere je postala vloga testosterona pri moških povzdignjena do skoraj magičnih razsežnosti. Testosteron je v krogih moškosfere postal ključen dejavnik, ki določa posameznikovo motivacijo, duševno in fizično zdravje, poslovni uspeh, telesno podobo, družbeno pozicijo ter uspešnost v spolnih razmerjih. Dobil je celo vlogo vrelca mladosti za moške zrelih let, z obljubami, da bo starajočim se posameznikom edinstveno povrnil vitalnost, zagnanost ter življenjsko energijo, izgubljeno pred desetletji.
A koliko je resnice v tem? Kaj so dejanske vloge testosterona v človeškem telesu in kaj so zgolj miti? To bomo raziskovali v današnji hormonsko potentni znanstveni frekvenci. Za začetek smo endokrinologinjo Katarino Mlekuš Kozamernik z Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana povprašali, kaj je sploh testosteron in kakšne so njegove funkcije v telesu?
Trditev, ki smo se je naučili že v osnovni šoli, da je testosteron moški spolni hormon, torej ni napačna. Testosteron je ključnega pomena za normalen razvoj moškega telesa že v maternici, njegov vpliv na razvoj sekundarnih spolnih znakov pa je še posebej izrazit med puberteto, ko se raven testosterona pri dečkih v nekaj kratkih letih močno poviša ter jih preobrazi v moške. A pomembno je poudariti tudi, da testosteron ni prisoten izključno pri bioloških moških. Tudi ženske ga proizvajajo, a v manjših količinah. Ravni testosterona pri ženskah dosegajo približno eno desetino ravni pri moških. Vendar kljub temu testosteron tudi pri ženskah igra ključne fiziološke vloge. Med drugim je pomemben za spolno slo, motivacijo in zagnanost, kakor tudi za zdravje mišic ter kosti.
Testosteron pri ljudeh torej ni edinstven moškim; prisoten je v vseh telesih in v vseh telesih je nepogrešljiv za fiziološko ravnovesje in dobrobit organizma. Raven testosterona, kakor tudi občutljivost nanj, narekuje posameznikov genotip. Hormonska slika med posamezniki s spolnimi kromosomi XX, XY ter tudi interspolnimi posamezniki variira v izraženih koncentracijah, vloge, ki jih testosteron igra, pa so v mnogih ozirih pri vseh ljudeh podobne.
Pri nekaterih kljub vsemu velja prepričanje, da raven testosterona lahko nenadno upade, s čimer si razlagajo obilico morebitnih simptomov, s katerimi se znabiti soočajo. Pri doktorici Mlekuš Kozamernik smo zato povprašali, kako, če sploh, se ravni testosterona pri posamezniku spreminjajo skozi čas, kdaj je mogoče govoriti o patološkem upadu in koliko takšnih primerov se letno obravnava v Sloveniji.
Raven testosterona skozi čas je pri posamezniku torej relativno konstantna. Sama absolutno določena vrednost testosterona v krvi, najsi bo nizka ali visoka, tako ni nujno pogoj za zdravljenje. Postopek obravnave in potencialnega zdravljenja se navadno prične s težavo, s katero se posameznik sooča, na primer ob upadu spolne funkcije. Vrednost testosterona, ki je za nekoga optimalna, bi se pri drugemu lahko kazala kot upad spolne funkcije in tako nakazovala na morebiten upad testosterona.
V spletnih krogih moškosfere pa se ta niansa velikokrat izgubi, saj je testosteron predstavljen kot nekaj črno-belega. Ne samo, da je testosteron v moškosferi postal panaceja proti vsem telesnim in duševnim tegobam, ki težijo sodobnega moškega, pač pa je postal tudi cilj sam po sebi. Nekaj, kar je treba optimizirati in doseči nekakšne optimalne, visoke krvne vrednosti, kar naj bi posledično vodilo v optimalno moškost, morda celo optimalno življenje.
S tem mišljenjem se je v krogih moškosfere precej populariziralo govorjenje o ravneh testosterona, predvsem med mladimi moškimi. O tem govorijo razni spletni vplivneži in dodajanje ali nadomeščanje testosterona med mladimi fanti je kot odgovor na raznorazne težave ali skrbi ponekod postalo nekaj povsem normalnega in sprejemljivega. S povečanim interesom za testosteron pa je vzcvetela tudi celotna industrija klinik in podjetij, ki opravljajo meritve testosterona, na podlagi katerih se mladi moški nato odločajo za dodajanje testosterona. Kot nekoč mlad moški, poln strahov in nesigurnosti, si avtor oddaje predstavljam, da bi me lahko kakšna na videz nizka izmera ravni testosterona precej prestrašila.
Kako pa naj bi izgledalo pravilno določanje testosterona, kot ga izvajajo na kliniki v UKC Ljubljana in kaj nam te meritve dejansko povedo? Koliko teže gre pripisati nizkim ali navidezno nizkim vrednostim testosterona? Odgovarja doktorica Mlekuš Kozamernik.
Na vrednosti testosterona torej lahko vpliva več dejavnikov, kot so stres, telesna aktivnost, kronična ali akutna bolezen, debelost. Izjemnega pomena je tudi, kako in kdaj je meritev krvne vsebnosti testosterona izvedena, pomembno pa je tudi poudariti, da nam ena nizka izmerjena vrednost testosterona, brez širšega poznavanja in razumevanja posameznika, o slednjem ne pove veliko.
Čeprav je trend dodajanja testosterona v okviru moškosfere predvsem fenomen med mladimi moškimi, ki so šele nedavno prebrodili puberteto, interes za testosteron narašča tudi med zrelejšo populacijo. Predvsem med moškimi po štiridesetem letu, med katerimi se na spletu velikokrat pojavlja ideja andropavze, kot nekakšnega ekvivalenta menopavzi pri ženskah. Moški srednjih let naj bi namreč doživeli upad testosterona, kar naj bi vodilo v razne tegobe, povezane s staranjem. To pa zajema vse od debelosti, do pomanjkanja energije, upada mišične mase, pomanjkanja motivacije, upada spolne sle ter celo depresije. Sledeč tej teoriji je odgovor na vse te težave enostaven in očiten. Po določeni starosti naj bi bilo treba testosteron dodajati, to pa naj bi odpravilo vse prej naštete probleme in starajočega se moškega pretvorilo nazaj v zagnanega najstnika. Zanimalo nas je, koliko, če sploh kaj, je v tem resnice? Kako se ravni testosterona pri moških spreminjajo skozi življenje?
Ideja o drastičnem in z biološko uro determiniranem upadu testosterona pri moških ob staranju je torej bolj mit kot resnica. Čeprav raven testosterona s starostjo pri moških lahko upade, je to večinoma posledica pridruženih bolezni ali življenjskega stila. Vendar v krogih moškosfere mit vztraja in pogosto lahko preberemo, da naj bi odrasli moški z vsakim letom izgubili približno dva odstotka testosterona, kar predstavlja vir strahu.
Po drugi strani pa je na spletu moč najti nešteto pričevanj moških o tem, kako se je njihovo življenje z jemanjem testosterona izboljšalo. Ob prej omenjenih zasebnih laboratorijih, ki ponujajo meritve testosterona, je hkrati vzniknila tudi celotna industrija, ki moškim v stiski ponuja raznovrstne rešitve, ki naj bi povrnile izgubljeni testosteron. Najdemo lahko diete, treninge, ničkoliko prehrambenih dodatkov ter konec koncev tudi hormonske terapije, pri katerih se testosteron neposredno vnaša v telo. Moški na spletu po dodajanju testosterona anekdotno poročajo o neštetih izboljšavah v življenju, a kaj o dejanskih izboljšavah, ki jih posameznik ob hormonski terapiji lahko pričakuje, poreče medicina, razloži doktorica Mlekuš Kozamernik.
Vse to me v mnogih pogledih precej spominja na industrijo, povezano z izpadanjem las in plešavostjo. Tudi pri izpadanju las je vzrokov lahko mnogo, hormonska terapija je lahko primerna za nekatere, hkrati pa obstaja milijarde vredna industrija, ki moškim, polnih strahov in nesigurnosti, ponuja neštete nepreverjene ali neučinkovite rešitve.
Po krajšem premoru se bomo posvetili družbenem dojemanju testosterona ter njegovi uporabi v profesionalnem in rekreativnem športu, pa vse do uporabe ter vplivov testosterona med trans moškimi.
Poslušate Frequenzo della Scienzo, ki izgublja 89,3 lasa na sekundo. V oddaji smo že ugotovili, da je testosteron pomemben za vse posameznike, ne glede na spol, da pa med spoloma kakor tudi med posamezniki istega spola vrednosti testosterona variirajo. Drugi del oddaje bomo namenili naboju testosterona v družbi, rekreativni uporabi testosterona ter učinkih testosterona na trans moške.
V moškosferi velja prepričanje, da raven testosterona nakazuje tudi na raven v hierarhiji moškosti. Absolutna vrednost deluje kot proksi moškosti, kjer višja vrednost implicira več moškosti in po kateri se posamezniki med seboj lahko tudi merijo in primerjajo. V ekstremih moškosfere se raven testosterona celo omenja kot merilo tega, kdo je alfa in kdo beta moški, pri čemer gre omeniti, da so ti izrazi že sami po sebi simplistični in problematični. Ti pogledi namreč reducirajo moškost na nekaj ekstremnih lastnosti, kot so na primer tekmovalnost ali izjemno mišičasto telo, kar pa so zgolj subjektivni pogledi na moškost in ne nekakšne naravne zakonitosti. O tem, ali o vrednostih testosterona res lahko govorimo v takšnih absolutih, kjer več testosterona pomeni več moškosti, manj pa implicira nekakšno poženščenost, smo se pozanimali pri doktorici Mlekuš Kozamernik.
Ravni testosterona med posamezniki se torej razlikujejo in višja vrednost testosterona sama po sebi ne implicira bolj izražene maskulinizacije, oziroma razvitosti sekundarnih spolnih znakov. Telesa se med seboj razlikujejo in pomembno vlogo med drugim predstavljajo tudi celični receptorji za testosteron, od katerih je odvisna posameznikova občutljivost na testosteron. Vrednosti, ki so za nekoga povsem normalne, so lahko za drugega visoke, hkrati pa sta lahko oba posameznika povsem enako maskulinizirana, oziroma je lahko posameznik z nižjimi vrednostmi celo bolj maskuliniziran, kot tisti z višjimi vrednostmi testosterona. Govoriti o tem, koliko testosterona kdo premore zgolj na pogled, je, razen v ekstremnih primerih s kronično zelo nizkimi vrednostmi testosterona, povsem nemogoče in problematično.
Klinična slika vsakega posameznika, ki dejansko trpi za pomanjkanjem testosterona, je drugačna, prav tako pa se med posamezniki razlikujejo vzroki za pomanjkanje. Posledično so tudi pristopi k zdravljenju premišljeni posamično. Kot je povedala doktorica Mlekuš Kozamernik, zdravljenje primarno izhaja iz težav s spolno funkcijo, ki jih posameznik doživlja. Torej pomanjkanje libida, odsotnost jutranjih erekcij in drugih težav v spolnosti. Prav tako pa je v primeru dejanskega patološkega pomanjkanja testosterona ključnega pomena ugotoviti vzrok tega pomanjkanja. Nemalokrat namreč lahko gre za funkcionalni hipogonadizem, kar pomeni, da nizke vrednosti testosterona niso posledica specifične okvare endokrinega sistema, pač pa splošnega stanja posameznika. Vzrok je torej lahko tudi življenjski stil, stres, pridružene bolezni, debelost ali kaj tretjega.
S tega vidika je porast samoplačniških ambulant, denimo v ZDA in Združenem kraljestvu, pa tudi v Evropi, ki ponujajo meritve testosterona in ki v nekaterih primerih celo predpisujejo hormonske terapije, problematično. V tem poenostavljenem nazoru, kjer velikokrat napačno izmerjena nizka vrednost testosterona že pomeni potrebo po nadomeščanju tega hormona, se izgubi kompleksnost dejanskega problema. Nianse posameznikovih dejanskih težav tako v mnogih zasebnih, tržno usmerjenih ambulantah postanejo zgolj razlog za prodajo navidezno univerzalne rešitve - dodajanje testosterona.
Do sedaj smo se veliko pogovarjali o pomanjkanju testosterona oziroma o hipogonadizmu, saj morebitno pomanjkanje tega hormona pri nekaterih vzbuja skrb. Na drugi strani povišane vrednosti testosterona niso pogosta tema pogovora. Prav tako visoke vrednosti testosterona pri posamezniku običajno niso nekaj, kar bi bilo posledica kakšnega bolezenskega stanja, pač pa so najpogosteje posledica namernega vnašanja testosterona. Kronično zelo nizke ravni testosterona imajo lahko drastične posledice, ki se primarno kažejo z izgubo spolne funkcije. Kaj pa se zgodi, kadar koncentracije testosterona presežejo normalen fiziološki razpon?
Dodajanje testosterona je že desetletja ustaljena, čeprav kontroverzna praksa pri mnogih profesionalnih športnikih, njegova uporaba pa je vse manj kot redka tudi med rekreativnimi obiskovalci fitnesov. Slišali pa smo tudi za primere slavnih športnikov, ki so po uporabi anabolnih [anabólnih] steroidov, med katere, moramo poudariti, sodi tudi testosteron, utrpeli na primer srčni zastoj. Pri endokrinologinji doktorici Mlekuš Kozamernik smo se pozanimali, kakšne druge simptome lahko izkuša nekdo, ki v telo vnaša velike količine testosterona.
Rekreativna uporaba testosterona za doseganje neobičajno visokih koncentracij tega hormona v telesu ima lahko torej resne posledice. Paradoksalno, dolgotrajno visoke vrednosti testosterona pri moških ravno tako kot nizke vrednosti vodijo v izgubo spolne funkcije. Okvari se lahko tudi spermatogeneza oziroma proizvodnja spermijev, kar posledično vodi v neplodnost. Prav tako pa visoke vrednosti testosterona gostijo kri, kar močno poveča tveganje za srčno-žilne bolezni.
A testosteron ni edini dodatek, ki ga športniki, hlepeči po perfekciji, uporabljajo. Med njimi se pojavljajo tudi razni sintetični peptidi, ki lahko vplivajo na rast mišic ali na učinkovitost treninga. Mnogi sicer zmotno mislijo, da ti peptidi povečajo proizvodnjo testosterona, a v resnici temu ni tako. Gre namreč za molekule, ki vplivajo na povsem druge biokemijske procese, s tem pa tudi predstavljajo povsem drugačna tveganja. Večina teh substanc namreč ni dobro raziskanih in njihovi celoviti učinki na telo tako ostajajo uganka, hkrati pa je trg s sintetičnimi peptidi v veliki meri nereguliran in tako prepuščen nadobudnim proizvajalcem ter prodajalcem.
Kakšna pa je statistika glede uporabe testosterona med profesionalnimi športniki in rednimi obiskovalci fitnesov? Mednarodne raziskave kažejo, da je do 50 odstotkov tistih, ki redno obiskujejo fitnes centre, priznalo trenutno ali preteklo uporabo testosterona. Prevalenca je posebej visoka med mladimi moškimi v starosti od dvajset do trideset let, ki mnogokrat doživljajo družbeni pritisk po optimizaciji in hipermaskulinizaciji telesa v obliki velikih in prominentnih mišic, ki jih je brez testosterona velikokrat težko doseči.
Prav tako se je ob tem treba zavedati, da je testosteron odgovoren za mnogo več kot zgolj za pridobivanje mišične mase. Zloraba tega ključnega spolnega hormona v te namene brez rednega zdravniškega nadzora je problematična že sama po sebi. Poleg tega pa pri uporabi testosterona izven uradnega zdravstvenega sistema uporabniki nikdar dejansko ne morejo vedeti, kaj ter v kakšnih koncentracijah dejansko injecirajo. Kakor pri vseh substancah s črnega trga tudi pri rekreativni uporabi testosterona ni zagotovil o čistosti, sledljivosti ali posledični odgovornosti za zaplete.
Z nenadzorovano uporabo nereguliranih in nesledljivih hormonov so se v preteklosti že soočale mnoge transspolne osebe, ki jim uradni zdravstveni sistem iz tega ali onega razloga ni omogočal dostopa do hormonskih terapij. V mnogih državah po svetu se transspolne osebe s tem še zmeraj spopadajo, medtem ko so v Sloveniji posameznikom hormonske terapije na voljo v okviru uradnega zdravstvenega sistema, ko pridobijo ustrezno diagnozo in potrdilo psihiatra. Ker se pogovarjamo o testosteronu, se poraja vprašanje, kako poteka nadomeščanje testosterona pri trans moških? Se terapija pri teh posameznikih izvaja enako kot pri bioloških moških z nizkim testosteronom, torej v smislu doseganja določene ravni oziroma koncentracije testosterona?
Pri trans moških doseganje ustreznih ravni testosterona torej poteka nekoliko drugače kot pri bioloških moških z nizkim testosteronom, kjer se uspeh zdravljenja lahko meri s povrnitvijo okvarjene spolne funkcije. Ker se pri trans moških ne gre toliko zanašati na povrnitev spolne funkcije, se zdravniki navigirajo po posameznikovih preferencah maskulinizacije. Torej, ali je posameznik zadovoljen z rezultati. Sočasno pa se spremljajo krvne vrednosti indikatorjev, ki bi tako kot pri vsaki testosteronski terapiji lahko vodile v morebitne zaplete.
Na tem mestu je treba razbiti še en mit, in sicer da trans moški, ki prejemajo testosteron, ne morejo zanositi. To ne drži, saj dokler oseba s funkcionalno maternico ter jajčniki ovulira, le-ta lahko tudi zanosi. Dolgotrajna raba testosterona lahko privede do prenehanja ovulacij, a to ni zagotovljeno, hkrati pa lahko transspolni moški ovulirajo tudi ob odsotnosti menstruacij, zato je pri spolnih odnosih potrebna toliko večja previdnost.
S tem se naša mačo oddaja, kjer smo raziskovali testosteron, zaključuje. Ugotovili smo, da je testosteron ključen hormon, odgovoren za maskulinizacijo in razvoj sekundarnih spolnih znakov, kot so poraščenost, rast penisa, razvoja mod in še česa. Hkrati pa smo razbili tudi nekaj mitov o testosteronu in njegovi vlogi. Čeprav je testosteron običajno enačen z moškimi, le-ta dejansko ni zgolj moški hormon, pač pa hormon vseh ljudi. Med posamezniki se razlikujejo koncentracije, ki jih zdravo, odraslo telo naravno proizvaja za vzdrževanje normalnih telesnih funkcij.
Ideja o nekakšni deterministični vlogi testosterona pri na primer tekmovalnosti ali spolnem uspehu, ki se pojavlja predvsem v spletnih krogih moškosfere, je napačna. Prav tako pa je zgrešeno mišljenje, da je testosteron magična rešitev za vse moške tegobe. Razlogov za morda nizek testosteron je lahko več, na primer življenjski slog, stres, bolezen ali debelost, pri zdravljenju pa je po besedah doktorice Mlekuš Kozamernik ključnega pomena ugotoviti dejanski vzrok. Verjetno še najpomembnejše spoznanje danes je to, da več testosterona samo po sebi ne predstavlja večje moškosti in obratno. Zdravljenje in morebitno nadomeščanje testosterona pri moških namreč zmeraj izhaja iz težav v spolni funkciji, kot na primer odsotnost jutranjih erekcij, ne pa iz subjektivnega občutka o pomanjkanju testosterona.
Če teh simptomov pri sicer zdravem posamezniku ni, hkrati pa ta meni, da trpi za pomanjkanjem testosterona, lahko gre za funkcionalni hipogonadizem, ki ima vzroke drugje kot v okvari endokrinega sistema. Doktorica Mlekuš Kozamernik doda, da v UKC-jevem endokrinološkem oddelku do teh težav pristopajo holistično, torej s širšim razumevanjem pacienta ter njegovih tegob. Na drugi strani pa se na trgu pojavljajo zasebne klinike, ki ponujajo meritve testosterona, slednjega pogosto napačno določijo kot nizkega, zaskrbljenim moškim pa nato dodajanje testosterona refleksno predstavljajo kot edino rešitev.
Prav tako smo razblinili tudi mit o tem, da moški po štiridesetem letu doživijo andropavzo; nekakšen ekvivalent menopavzi, ko naj bi raven testosterona pri moških drastično upadla. Res je, da imajo starejši moški velikokrat manj testosterona kot v mladosti, vendar je to mnogokrat posledica pridruženih bolezni in življenjskih okoliščin, ne pa posledica staranja. Zdravi in fizično aktivni moški namreč lahko vzdržujejo normalne ravni testosterona vse do konca življenja.
Zato zaključimo z naslednjo mislijo: da, testosteron je predvsem za moško telo pomemben, saj igra mnogo ključnih vlog. A slika ni črno-bela in testosteron sam po sebi, kakor tudi koncentracije pri posameznikih, ne definirajo moškosti. Od enega do drugega moškega ravni testosterona variirajo in če nimate težav s spolno funkcijo, ste najverjetneje v tem oziru povsem zdravi. Ne nasedajte spletnim trendom, vplivnežem ter spretnim podjetnikom, ki vam poskušajo prodati rešitve, ki jih pravzaprav ne potrebujete. Če vas vaša raven testosterona kljub vsemu zares skrbi, pa se tako kot pri uporabi vseh zdravil posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.
Komentarji
Posnetek prosim
Zakaj ni teksta???
NI TEKSTA PA POSNETKA aja sej je
"A slika ni črno-bela in testosteron sam po sebi, kakor tudi koncentracije pri posameznikih, ne definirajo moškosti."
Zakaj se potem dismorfijo "zdravi" z njim? Škoda, da niste opozorili, da testosteron dejansko pri obeh spolih deluje kot droga, ki človeka z mikavnimi rezultati in hudimi posledicami prenehanja zapelje v začaran krog samouničevanja.
Komentiraj