Spolno neenak univerzitetni blok
Pozdravljene v današnjem univerzitetnem bloku, v katerem bomo govorile o neenakem položaju žensk na nekaterih fakultetah. V prvem delu bomo pozornost namenile Načrtu enakosti spolov Univerze v Ljubljani, o katerem smo govorile z Vesno Leskošek, vodjo do lanskega decembra aktivne delovne skupine za enakost na ljubljanski univerzi, in sociologinjo Milico Antić Gaber. V drugem delu pa bomo glas namenile študentkam in njihovim izkušnjam neenake obravnave. Govorile smo predvsem s študentkami strojne fakultete.
Univerza v Ljubljani, krajše UL, je leta 2023 sprejela Načrt o enakosti spolov Univerze v Ljubljani 2022–2027, ki se ukvarja s področjem enakosti spolov in je prvi tovrstni dokument na ravni ljubljanske univerze. Preden se posvetimo vsebini dokumenta, predvsem pa pogledamo, kako njegova izvedba izgleda v praksi, je treba razumeti, kaj enakost spolov v univerzitetnem prostoru sploh pomeni. Več o tem pove Milica Antić Gaber.
V sklopu Načrta enakosti spolov je bil sprejet akcijski načrt enakosti spolov za leta 2023 do 2027, ustanovljena pa je bila tudi delovna skupina. Ta je delovala do lanskega decembra, ko ji je potekel mandat, trenutno pa nova delovna skupina za enakost spolov še ni bila oblikovana. O namenu Načrta enakosti spolov več pove vodja prejšnje delovne skupine Vesna Leskošek.
Leskošek doda, kaj se je v sklopu Načrta enakosti spolov doslej naredilo, torej kakšne spremembe na UL zaznavajo v štirih letih od sprejetja dokumenta.
Med drugim je bil v sklopu Načrta enakosti spolov sprejet Pravilnik o ukrepih proti nasilju, nadlegovanju in trpinčenju. Vsakdanji seksizem in druge oblike spolnega nadlegovanja so na UL še vedno prepogosti, kar bomo lahko slišale v nadaljevanju oddaje. Kaj je seksizem v univerzitetnem prostoru in na kakšne načine se ta kaže predvsem v odnosu do študentk, pove Antić Gaber.
Leskošek smo vprašale, kako pogosti so seksizem in druge oblike nadlegovanja in nasilja na UL.
Prijave spolnega nadlegovanja in nasilja so dober način tako za sankcioniranje nasilnežev kot tudi za pregled nad pogostostjo takšnih dejanj, kar omogoča analizo in spodbujanje nadaljnjega delovanja. Vseeno pa študentke institucijam marsikdaj ne zaupajo in se s prijavo ne želijo izpostavljati. Več o tem Leskošek.
Kot dobro prakso Leskošek izpostavi sistem zaupnih oseb, ki se je vzpostavil po celotni Univerzi v Ljubljani. To pomeni, da ima vsaka fakulteta vsaj eno zaupno osebo, kar je v teoriji skrajno pozitivna zadeva. V praksi uspešno delovanje zaupnih oseb na nekaterih faksih zavira dejstvo, da za njih ve redkokdo. Kadar študentke zanjo vedo, jim zaupna oseba na posamezni fakulteti v primeru izkušnje nasilja ali nadlegovanja nudi podporo in varen prostor za pogovor. Prav tako študentko seznani z njenimi pravicami in ji v primeru prijave lahko pomaga skozi proces. Zaupne osebe morajo podatke žrtev varovati in jih deliti naprej samo, če se žrtev s tem strinja. Identiteta tistih, ki o nasilju povedo zaupnim osebam, je tako varna.
Poleg vzpostavitve zaupanja v institucije ter uspešnega odzivanja na spolno nadlegovanje in nasilje se je s problemom spolnega nadlegovanja in nasilja nujno soočiti tudi na širši ravni. Leskošek v prvi vrsti omeni izobrazbo tako učiteljskega in administrativnega kadra kot tudi študentk in študentov.
Vprašanje o tem, kaj se na UL glede enakosti spolov dogaja in kaj bi bilo treba še narediti, smo zastavile tudi Antić Gaber.
Splošno oceno Načrta za enakost spolov poda še Leskošek.
Nad Načrtom enakosti spola in njegovimi potencialnimi pozitivnimi posledicami še nismo obupale, upanje umre zadnje. Vseeno pa bi bilo naše upanje oziroma zaupanje v take dokumente večje ob jasnih pokazateljih, da ukrepi niso le črka na papirju, temveč jasen cilj, ki ga UL in posamezne fakultete aktivno zasledujejo. Tigra je treba ozobiti, da bo kos neenakosti, nadlegovanju in nasilju, ki so še vedno prisotni na UL.
Za konec prvega dela oddaje prisluhnimo še sporočilu in nasvetu Leskošek za tiste, ki se znotraj univerzitetnega področja in med študijem soočajo z različnimi oblikami spolnega nadlegovanja in nasilja.
Biti študentka na moško dominiranih faksih
V prejšnjem delu smo govorile o načrtih enakosti spolov na Univerzi v Ljubljani, v tem delu pa nas zanima, kako se ti udejanjajo na članicah, oziroma v kolikšni meri je na določenih fakultetah še prisotna neenakost. Zanimale so nas predvsem fakultete, ki so pretežno v moški domeni. O njihovih izkušnjah smo govorile s štirimi študentkami strojništva, pa tudi z eno nekdanjo študentko programa multimedije, ki se izvaja na Fakulteti za elektrotehniko in Fakulteti za računalništvo in informatiko.
Odgovori Fakultete za strojništvo z dne 2.2.2026
V študijskem letu 2025/26 je na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani vpisanih 1455 študentk in študentov, med njimi 133 študentk, kar predstavlja 9,1 % vseh vpisanih. Delež študentk je najvišji na doktorskem študiju (17,8 %), kar fakulteta razume kot pozitiven signal za prihodnjo zastopanost žensk v raziskovalnem in pedagoškem prostoru.
Tudi kadrovska struktura odraža dolgoletno spolno neravnovesje na področju tehnike. Zavedamo se, da gre za strukturni izziv, ki se rešuje dolgoročno, predvsem s širjenjem bazena – z večjim zanimanjem deklet za študij tehnike in z večjo vidnostjo uspešnih študentk, raziskovalk in znanstvenic.
Fakulteta pri zagotavljanju enakosti spolov sledi usmeritvam Univerze v Ljubljani in Načrtu za enakost spolov, pri čemer poseben poudarek namenja usklajevanju dela in zasebnega življenja ter nemotenemu vračanju zaposlenih po daljših odsotnostih. V zadnjih letih na fakulteti nismo zaznali uradno prijavljenih primerov neenake obravnave na podlagi spola; morebitne neprimerne primere obravnavamo prek sistema zaupnih oseb.
Enakosti spolov se ne lotevamo deklarativno, temveč sistematično in »od spodaj navzgor«. Ključ je širjenje bazena talentov in podpora dekletom skozi celoten izobraževalni tok. Zato sodelujemo v pobudah, ki spodbujajo zgodnje zanimanje za tehniko (npr. Poletna šola strojništva, Poletni raziskovalni tabor), krepimo vidnost vzornic (npr. pobuda Inženirka leta) ter redno predstavljamo uspešne študentke, raziskovalke in znanstvenice v javnosti.
Hkrati se strojništvo kot poklic hitro spreminja: postaja interdisciplinarno, močno digitalizirano in vključuje teme od trajnostnih tehnologij do biomedicinskega inženirstva. To strojništvo dela privlačnejše za širši krog talentov. Učinki takšnega pristopa so nujno dolgoročni, a že opažamo pozitiven trend: v študijskem letu 2025/26 je delež študentk najvišji na doktorskem študiju (17,8 %), kar širi prihodnji nabor raziskovalk in visokošolskih učiteljic. Ob tem ostaja načelo jasno: enake možnosti za vse, napredovanje po merilu kakovosti ter podporni ukrepi, ki omogočajo, da sposobnosti in talent pridejo do izraza.
Na formalni ravni ima fakulteta imenovani zaupni osebi, na kateri se lahko študenti in zaposleni obrnejo v primeru neprimernega ravnanja ali komentarjev; mehanizem omogoča zaupno in strukturirano obravnavo morebitnih prijav. Tovrstne tematike se spremljajo tudi v okviru vsakodnevne komunikacije in medsebojnih pogovorov, kjer se na zaznane neprimernosti praviloma odzove sproti. Fakulteta v tem trenutku ne razpolaga s podatki o sistematičnih ali ponavljajočih se primerih žaljivih ali neprimernega vedenja, ob tem pa poudarja, da ostaja pozorna na tovrstna vprašanja in zavezana ukrepanju ob vsakem zaznanem primeru.
Kar zadeva infrastrukturo, je stavba starejša, vendar so v vseh delih, kjer poteka pedagoški proces, zagotovljena tako ženska kot moška stranišča. Dolgoročno rešitev vidimo v novogradnji, ki bo zagotovila sodobne, funkcionalne in vključujoče pogoje za vse uporabnike.
Fakulteta se teh omejitev zaveda, vendar so trenutno glavni napori usmerjeni v celovito in dolgoročno rešitev prostorske problematike z novogradnjo, ki bo omogočila sodobne, funkcionalne in vključujoče pogoje za vse uporabnike. Pri načrtovanju novih prostorov so vidiki dostopnosti, enakopravne rabe in sodobnih standardov jasno upoštevani.
Dodaj komentar
Komentiraj