Kdo se boji integracije?

Vir: ImageResizer.com - prilagojeno
O ukinitvi brezplačnih tečajev slovenščine za tujce

Lepo pozdravljene in pozdravljeni v današnjem univerzitetnem bloku. Ta bo namenjen spremembam zakona o tujcih, bolj natančno spremembam na področju tečajev slovenščine za tujce. V prvem delu bloka boste lahko prisluhnile oddaji Kaj pa univerza, v kateri bomo podrobneje pregledale spremembe zakona, ki se nanašajo na tečaje slovenščine. V drugem delu oddaje pa sledi intervju z Zano Fabjan Blažič z Ambasade Rog. 

 

KAJ PA UNIVERZA: Pregled sprememb zakona o tujcih na področju tečajev slovenščine

Po spremembi zakona o lokalnih volitvah, ki državljanom tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji odvzema volilno pravico na občinskih volitvah, se je nova vlada lotila nadaljnjih ukrepov zoper tuje državljane v Sloveniji. Na Ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo se je včeraj namreč zaključila javna obravnava novele zakona o tujcih, ki med drugim uvaja dve pomembni spremembi. Prva je podaljšanje obdobja zakonitega prebivanja tujega državljana, preden lahko zaprosi za združitev družine, iz enega na tri leta, druga pa predvideva konec brezplačnih tečajev slovenščine za tujce. 

Vir: Zajem zaslona.
10. 6. 2025 – 12.00
O (ne)obveznosti slovenščine

Po predlogu ministrstva bi država brezplačne tečaje slovenščine za tujce sofinancirala 60 odstotno, ukinili pa naj bi tudi brezplačno prvo opravljanje izpita iz znanja slovenščine. Gre sicer za javnoveljavne, torej državno priznane tečaje, ki so trenutno brezplačni, enako velja tudi za prvi preizkus znanja slovenskega jezika. Namenjeni so tujcem, ki niso državljani Evropske unije in v Sloveniji prebivajo na podlagi dovoljenja za začasno ali stalno prebivanje, in tistim, ki prebivajo na podlagi začasne zaščite. 

Posameznik lahko opravlja različne javnoveljavne tečaje. Do tečaja učenje slovenskega jezika na preživetveni ravni so upravičeni državljani iz tretjih držav z dovoljenjem za začasno prebivanje zaradi združitve družine. Do tečaja Začetna integracija priseljenca so upravičeni posamezniki iz tretjih držav, ki imajo stalno ali najmanj enoletno začasno prebivanje ali pa imajo priznano začasno zaščito. Oba tečaja financirata Urad Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov in evropski Sklad za azil, migracije in vključevanje. Na pisni preizkus znanja slovenščine se posameznik lahko prijavi tudi, če se ne udeleži tečaja. Če se tečaja udeleži, mora k izpitu pristopiti v roku enega leta od opravljenega programa. Zahtevana udeležba za uspešno opravljen program je najmanj 80-odstotna. 

Na notranjem ministrstvu so prepričani, da bo ukinitev brezplačnih tečajev slovenščine pozitivna za tujce. Kot razlog za ukrep v predlogu zakona navajajo, da z njim pričakujejo povečanje odgovornosti tujca do redne udeležbe v programih. Če bo tujec torej primoran plačati slabo polovico tečaja bo, kot trdijo na ministrstvu, ta bolj motiviran za opravljanje tečaja. Kot so nam sporočili, podobno menijo tudi na uradu vlade za oskrbo in integracijo migrantov. Spremembe na področju tečajev slovenščine so na ministrstvu predlagali glede na odzive s terena, saj v poročilih izvajalci tečajev navajajo pomanjkanje motivacije s strani tujcev za obiskovanje tečajev. 

Z novinarskimi vprašanji o vsebini zakona smo se obrnile tudi na Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo, vendar odgovorov do zaključka redakcije nismo prejele. Naknadno bodo objavljeni pod oddajo na spletni strani. 

Program Začetna integracija priseljencev v Sloveniji izvaja 35 pooblaščenih izvajalcev. Največji izmed njih je Javni zavod Cene Štupar, ki pokriva osrednjeslovensko regijo. Direktor javnega zavoda Bojan Hajdinjak pove, kako so se na zavodu odzvali na spremembe zakona. 

IZJAVA

Na Slovenski filantropiji predlaganim spremembam na področju tečajev slovenščine nasprotujejo. Menijo, da bodo te otežile integracijo priseljencev v Sloveniji, posebej za socialno šibkejše. Izvršni direktor Slovenske filantropije Franci Zlatar pojasnjuje, kaj so razlogi, zaradi katerih se tujci v nekaterih primerih ne udeležujejo tečajev.

IZJAVA

Novela zakona predvideva tudi zviševanje ravni znanja slovenskega jezika. Raven za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine zvišujejo iz preživetvene na osnovno raven A2, za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje pa iz A2 na sporazumevalno raven B1. Kako se na ta ukrep odzivajo na filantropiji, pove Zlatar.

IZJAVA

Koliko pa bi posameznik z novim zakonom moral plačati za tečaje slovenščine? Po novem bo moral prispevati 40 odstotkov cene tečaja. Iz urada vlade za oskrbo in integracijo migrantov so nam sporočili, da bi za tečaj Začetna integracija priseljencev, ki obsega 180 ur, posameznik ob povprečnem številu udeležencev moral plačati slabih 293 evrov. Cena za opravljanje preizkusa znanja v slovenščini bi medtem ostale enake samoplačniškim cenam, in sicer 140 evrov na vstopni ravni, torej za raven A1, in 172 evrov na osnovni ravni, kar pomeni za raven A2 do B1.  

Javnoveljavna tečaja Začetna integracija priseljencev in tečaj učenja slovenščine na preživetveni ravni oba obsegata 180 ur, z možnostjo dodatnih 60 ur, če udeleženec pokaže premalo znanja. Ali se izvajalcem tečajev to zdi zadostno število ur? 

IZJAVA

Podobno menijo tudi na filantropiji. 

IZJAVA

Na filantropiji ne izvajajo javnoveljavnih tečajev, temveč neformalne oblike učenja slovenskega jezika, ki jih izvajajo prostovoljci. Zlatar podrobneje predstavi tečaje slovenščine na filantropiji. 

IZJAVA

Kot smo slišale v izjavi, bodo prostovoljske organizacije, ki skrbijo za možnosti učenja slovenskega jezika izven formalnih tečajev, morda kmalu prisiljene prevzeti državno nalogo integracije priseljencev. Posameznikom, ki si tečaja ne bodo mogli privoščiti, pa bodo te organizacije predstavljale redko priložnost brezplačnega učenja slovenskega jezika. Zakon bo najbolj prizadel tujce z družinami, saj se bo obdobje združitve z družino podaljšalo. Prav tako bodo na udaru socialno najšibkejši, ki si tečajev slovenščine ne bodo uspeli privoščiti. Vlada tako tujca z zakonom razvrednoti na zgolj poceni delovno silo, brez kakršnih koli pravic do dostojnega življenja.

 

UR INTERVJU: Pogovor z Zano Fabjan Blažič

Pozdravljene v drugem delu Univerzitetnega bloka, kjer bomo prisluhnile intervjuju z Zano Fabjan Blažič z Ambasade Rog. Slišale boste pogovor o tem, s čim se na Ambasadi ukvarjajo in kaj novosti, ki jih uvaja novela zakona o tujcih, pomenijo za tujce v Sloveniji. S Fabjan Blažič se je pogovarjala Manica.

 

Skozi KPU se je integrirala Monika, skozi intervju pa Manica. V podlagi smo poslušali komad Rhytm funk izvajalca alexguz s pravicami za prosto rabo.

 

 


Na vprašanja, ki smo jih naslovile na Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo, so nam dne 4. 9. naknadno odgovorili iz Urada vlade za oskrbo in integracijo migrantov. 

 

  1. Z novelo zakona o tujcih bi med drugim ukinili brezplačne tečaje slovenščine za tujce oziroma bi država te sofinancirala 60 odstotkov. Kaj so razlogi za tovrsten ukrep?

Ukrep je predlagan na podlagi odzivov s terena, kjer se izvajajo tečaji, saj v poročilih izvajalci tečajev navajajo, da zaznavajo pomanjkanje motivacije s strani tujcev za redno obiskovanje tečajev in predlagajo ukrepe na tem področju. V letu 2025 je bil povprečni odstotek udeležbe v programu Začetna integracija priseljencev 72 odstotkov, za uspešno opravljen program pa je pričakovana udeležba pri posamezniku najmanj 80 odstotkov. Udeleženci programa učenja na preživetveni ravni so bili v povprečju prisotni 57 odstotkov, kar predstavlja 103 ure od 180 zagotovljenih ur. Neredno obiskovanje tečajev otežuje delo izvajalcev in napredovanje celotne skupine.

  1. Veliko delodajalcev kot pogoj za zaposlitev zahteva znanje slovenščine. Se vam ne zdi, da bo tovrsten ukrep povzročil upad znanja slovenščine med tujci in posledično manjšo zaposljivost teh oseb?

Ukrep še vedno omogoča učenje slovenskega jezika.

  1. Koliko bi moral po novem zakonu posameznik odšteti za tečaj slovenščine?

Posameznik bi moral ob povprečnem številu udeležencev (12 v skupini) za 180 urni program pripevati 292,80 evrov, oziroma 1,63 evrov na uro.

  1. Novela zakona predvideva tudi ukinitev brezplačnega prvega opravljanja izpita iz slovenskega jezika. Koliko bi posameznik moral odšteti za opravljanje izpita?

Samoplačniška cena za opravljanje preizkusa znanja na vstopni ravni znaša 140,00 EUR, cena za opravljanje preizkusa na osnovni ravni 172,00 EUR,

  1. Koliko tujcev je trenutno vključenih v brezplačne tečaje slovenščine?

Trenutno je v brezplačne programe učenja slovenskega jezika vključeno 3.035 tujcev.

  1. Plačevanje tečaja bi lahko predstavljalo finančno težavo predvsem za socialno šibkejše in brezposelne. Ali bi za te osebe veljale kakšne olajšave?

Zakon ne predvideva tovrstne individualne obravnave.

 

Aktualno-politične oznake

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

Napovedi