Kaj pa študentke pri nunah?
Kaj pa študentke pri nunah?
V prvem delu današnjega univerzitetnega bloka bomo raziskale, kako je biti študentka v enem izmed katoliških študentskih domov. V drugem delu pa boste lahko prisluhnile pogovoru s študentko, ki že skoraj dve leti biva v enem od ljubljanskih župnišč.
Kje vse pristanejo študentke, ki ne dobijo sobe v študentskem domu? Kam vse gredo, medtem ko iščejo prosto sobo? Seveda vedno obstaja možnost, ki je ženske emancipirala že v srednjem veku: samostan. Ta velikodušna ustanova s krščansko miloščino krpa rane države, kjer kar mrgoli hudičevih skušnjav. Tako lahko tudi v Ljubljani študentka najde različne pokorne namestitve za ceno najemnine in podreditve svojih ideološko-verskih prepričanj.
V Ljubljani lahko najdemo sedem katoliških študentskih domov, ki se med seboj razlikujejo po spolu prebivalk, strogosti pravil in višini najemnine. Povprečna mesečna stanarina teh domov je v preteklem študijskem letu znašala 159 evrov brez subvencije za mesto v dvoposteljni sobi. Na redakciji smo govorile s študentko, ki se je pred najemniškim trgom zatekla k nunam, bolj natančno k redu Uršulink. Tam trenutno biva 50 študentk. Ta ustanova je našo redakcijo zanimala predvsem na podlagi govoric o strogih pravilih bivanja. Zakaj se je za to nastanitev odločila, razloži bivša prebivalka doma.
Kot nam pove sogovorka, ji je bilo na začetku predstavljeno, da opravljeni zakramenti in identifikacija s krščansko vero niso pogoj za vpis v Študentski dom Uršula, kar prav tako ni neposredno razvidno iz pravilnika doma. Vendar je v praksi malo drugače.
Da katoliški študentski domovi niso enaki drugim študentskim domovom, je mogoče opaziti že pri postopku vpisa. Glede na pravilnik Študentskega doma Uršula je za razliko od običajnih študentskih domov potrebno ob vpisu v dom oddati številne dodatne dokaze o pobožnem življenju. Med te denimo sodijo obrazci, kot so opis vključenosti v življenje v domači župniji, prostovoljnega dela in drugih aktivnosti v prostem času, opis »darov«, talentov in osebnostnih lastnosti, s katerimi lahko največ pripomoreš h gradnji domske skupnosti, ter priporočilo duhovnikov, učiteljev, ravnateljev in mentorjev. Iz obveznih obrazcev ob vpisu je torej mogoče sklepati, da imajo prednost pri vpisu tiste študentke, ki se identificirajo s katoliško vero in so na tem področju dejavne.
V sprejemnih pogojih je kot obvezen obrazec omenjen tudi opis družinskih razmer. Vodstvo doma smo za današnjo oddajo povprašale, ali je s tem mišljeno nasilje v družini, zakonski stan staršev ali vera ostalih družinskih članov. Na vprašanje nam do zaključka redakcije niso odgovorili. Ravno tako nam niso odgovorili na vprašanje, ali sploh sprejemajo študentke, ki se s katoliško vero ne identificirajo. Sicer je njihov pravilnik napisan ohlapno in je njegov pomen odvisen od osebne interpretacije.
Da je Študentski dom Uršula primarno namenjen krščanskim študentkam, je razvidno tudi iz zapisanega poslanstva doma. Tam je navedeno, citiramo: »Poslanstvo Študentskega doma Uršula je ustvarjati okolje, ki spodbuja stanovalke, da postajajo zrele krščanske osebnosti, krepijo žensko identiteto, odkrivajo svojo poklicanost ter dejavno služijo v svojem okolju in Cerkvi.« Konec citata. Podobne zapise »poslanstva doma« smo opazile tudi po pregledu pravilnikov drugih katoliških domov v Ljubljani. V študentskem domu Uršula torej niso enako dobrodošle študentke, ki ne živijo dovolj »krščansko«.
Študentski dom Uršula ima tudi stroga pravila glede obiskov, predvsem moških. Kot je zapisano v pravilniku, so ženski obiski v sobah študentk dovoljeni od 11. do 19. ure, v skupnih prostorih pa obiski niso dovoljeni. Moški obiski so sicer dovoljeni, vendar samo v za to namenjenih sobah pri recepciji, ki so na voljo od 8. do 22. ure. Pravila glede obiskov torej spodbujajo heteronormativna krščanska prepričanja o izvenzakonskih razmerjih.
Študentke pa so omejene tudi pri javnem političnem udejstvovanju. Kot ena izmed težjih kršitev je v pravilniku navedeno tudi javno zavzemanje in delovanje proti krščanskim vrednotam. Posledica težjih kršitev je pisni opomin ali izključitev iz doma.
Anonimna študentka nam je zaupala tudi, da po vrnitvi s študijske izmenjave prebivalke nimajo zagotovljene postelje v domu.
Iz vsega tega je razvidno, da študentka, ki se odloči za bivanje pri Uršulinkah, še vedno živi v negotovosti, saj je lahko kadarkoli izključena. Poleg tega pa lahko ob prihodu v dom izgubi zasebnost in avtonomijo, ki si jo zasluži vsaka odrasla oseba. To še toliko bolj poglablja podrejenost žensk v patriarhalni družbi. Katoliški študentski domovi se ponujajo kot alternativa javnim študentskim domovom, a je tam študentka v okolju, ki daje prednost krščanski ideologiji, medtem ko bi v javnem študentskem domu lahko spoznala še druge možnosti. Država bi morala poskrbeti za zadostno število mest v javnih študentskih domovih, da mladi ne bi bili primorani svojih vrednot menjati za streho nad glavo. Zasebni katoliški študentski domovi torej niso rešitev stanovanjske krize mladih, sploh če želimo spodbujati razvoj kritičnih oseb, ki se bodo znale upirati kapitalistični neotradicionalistični družbi.
Do redakcije pa je prišla informacija, da študentkam oddajajo sobe tudi nekatera župnišča. Zakaj se nekdo za to odloči, kako bivanje tam izgleda in kaj se od študentk pričakuje, boste izvedele v nadaljevanju. Pogovarjale smo se s študentko Klaro.
Dodaj komentar
Komentiraj