Kaj pa študentke v dijaškem domu?
Lepo pozdravljene v ciklu oddaj Kavč študenti. V današnji oddaji nas bo zanimalo, kako je kot študentka bivati v dijaškem domu. V ta namen smo podrobneje pregledale nekatere dijaške domove v Ljubljani, ki sprejemajo tudi študentke. Poleg tega smo se pogovarjale s študentom, ki je nekaj časa svojega študija bival v dijaškem domu.
Nekateri dijaški domovi v Ljubljani, kot so Dijaški dom Ivana Cankarja, Tabor in Vič, imajo kapacitete tudi za študentke. Vendar pa je število prostih mest za študentke v njih odvisno od števila vpisanih dijakinj. Če je v študijskem letu torej v dijaški dom vpisanih veliko dijakinj, imajo te prednost pri vpisu pred študentkami. Iz dijaških domov Ivana Cankarja, Tabor in Poljane so nam tako sporočili, da so ravno zaradi večjega vpisa dijakinj v zadnjih letih začasno nehali sprejemati študentke.
Zanimanje dijakinj za bivanje v dijaških domovih se tudi po podatkih poročila Zavoda za šolstvo v zadnjih letih povečuje. Od leta 2018 do letos je število dijakinj v Sloveniji, ki želijo bivati v dijaškem domu, naraslo za tisoč na skupno skoraj 6000. Ocenjujejo tudi, da se bo njihovo število povečevalo do leta 2027/28 in da v primeru takšnega povečevanja zanimanja kmalu ne bodo mogli več zagotavljati ustreznega števila prostih mest. Iz zadnjega poročila Ministrstva za vzgojo in izobraževanje za šolsko leto 2024/25 je razvidno, da se je v Dijaški dom Bežigrad prijavilo 21 dijakinj več od razpisanih mest, v Dijaški dom Tabor tri preveč, v Dijaški dom Poljane 15 preveč in v Dijaški dom Gimnazije Šiška 16 preveč. Postelje so tisto leto ostale proste le v Dijaškem domu Vič in v Dijaškem domu Ivana Cankarja.
Dijaški dom Vič je eden izmed dijaških domov v Ljubljani, ki redno sprejema študentke. Ta je sestavljen iz dveh ločenih objektov. Prvi je dijaški, ki ima skupno 322 ležišč, drugi pa študentski del doma, ki ima na voljo 394 ležišč, od tega 189 dvoposteljnih in 16 enoposteljnih sob. Čeprav gre za dijaški dom, ima ta torej celo več ležišč za študentke kot za dijakinje.
Zgodovina Dijaškega doma Vič je tesno povezana s študentstvom in ki sega v leto 1949. Takrat so se dijakinje Gradbenega tehnikuma preselile v nov internat na Gerbičevi ulici z imenom Internat gradbenega tehnikuma, ki je bil zgrajen predvsem s pomočjo njihovega lastnega prostovoljnega dela. Leta 1955 se je preimenoval v Dom gradbene srednje šole, leta 1974 pa v Dom srednjih šol. Leta 1976 so se začele priprave na gradnjo novega doma. Štiri leta kasneje so se v prvo stavbo vselile dijakinje, dve leti kasneje pa v drugo stavbo študentke. Takrat se je tudi začelo prvo skupno bivanje dijakinj in študentk, ki je še posebej zaživelo, ko je dom postal kulturno in ustvarjalno središče. Marca 1985 so v okviru Meseca kulture na Gerbičevi pripravile številne skupne dogodke, od okroglih miz in predavanj do večerov poezije. Kasneje je domska čitalnica postala zbirališče mladih ustvarjalk, leta 1992 pa se je dom preimenoval v Dijaški dom Vič, kot ga poznamo danes.
Največ študentk je v Dijaški dom Vič vseljenih na podlagi subvencioniranega razpisa za študentske domove in dodeljene odločbe. Sledijo jim študentke, ki ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev subvencije, in tuje študentke, ki plačujejo ekonomsko ceno. Pogoj za bivanje po ekonomski ceni je sicer potrdilo o vpisu na univerzitetni študij, prijave teh študentk pa so obravnavane šele, ko so vseljene vse študentke s subvencijo.
Prošnjo za bivanje študentka odda preko portala eVŠ, enako kot pri prijavi v študentski dom, pri čemer je za vpis v dijaški dom ločena čakalna lista, zato študentka tudi hitreje dobi sobo. Študentke, ki pogojev za subvencijo ne izpolnjujejo, in tuje študentke se prijavijo preko prijavnice na spletni strani Dijaškega doma Vič. Kot je navedeno na njihovi spletni strani, so v Dijaškem domu Vič v študijskem letu 2025/26 razpisali 70 novih prostih mest za bivanje študentk in 175 mest za podaljšanje bivanja.
Zakaj pa se študentka sploh odloči za bivanje v dijaškem domu? V Dijaškem domu Vič je bival tudi naš sogovornik Tilen. Pove, kako je začel bivati v dijaškem domu.
Subvencionirana cena bivanja za študentke v Dijaškem domu Vič znaša 123 evrov, ekonomska, torej brez subvencije, pa znaša 185 evrov. Glede na cenik, objavljen na spletni strani dijaškega doma, pa poleg osnovne cene ponujajo še dodatne plačljive storitve. Študentka mora tako plačati denimo stroške vselitve v višini 20 evrov, stroške v višini 5 evrov mesečno za električne porabnike v sobi ter 3 evre za enkratno uporabo pralnega stroja. Študentka ima tudi možnost doplačila v višini 90 evrov v primeru, da v sobi želi bivati sama, in 45 evrov, če želi bivati v sobi s kopalnico.
Študentke v dijaških domovih tudi nimajo možnosti uporabe kuhinje, kar jim lahko zaradi stroškov hrane predstavlja dodatno finančno obremenitev. Imajo pa sicer v dijaških domovih Vič, Tabor in Ivana Cankarja na voljo menzo, v kateri lahko jedo na študentske bone. Doplačilo za subvencioniran obrok denimo v Dijaškem domu Vič trenutno znaša 1,81 evra. Več o stroških bivanja in o tem, kako se je znašel brez kuhinje, pove Tilen.
Vprašale smo ga še, ali se je zaradi vseh stroškov kdaj znašel v finančnih težavah.
Študentkine izkušnje bivanja v dijaškem domu pa se lahko razlikujejo na podlagi tega, v katerem dijaškem domu biva. V Dijaškem domu Tabor je bilo, kot je razvidno iz cenika za študijsko leto leto 2022/23, subvencionirano bivanje 27 evrov dražje od Dijaškega doma Vič, vendar je vključevalo tudi zajtrk in večerjo. V primeru, da je študentka želela prejemati vse tri obroke, torej zajtrk, kosilo in večerjo, je oskrbnina znašala 240 evrov. V Dijaškem domu Ivana Cankarja je študentka za bivanje v dvoposteljni sobi morala odšteti 105 evrov, v enoposteljni pa 150 evrov. To pa sta tudi edini informaciji na ceniku, ki je objavljen na njihovi spletni strani.
S cenika Dijaškega doma Tabor je razvidno, da so študentke znotraj doma lahko opravljale študentska dela, na primer delo na recepciji, vodenje interesnih dejavnosti in inštrukcije. V Dijaškem domu Vič podatkov o možnostih študentskega dela ni.
Ceniki dijaških domov nakazujejo, da je za uporabo različnih dvoran, učilnice in jedilnice, skratka skupnih prostorov, študentka dolžna odšteti od 15 do 40 evrov na uro za razliko od študentskih domov, kjer je uporaba skupnih prostorov brezplačna, tudi za večje skupine.
Omenjeni dijaški domovi med šolskimi počitnicami prav tako opravljajo dejavnost hostlov. Kaj se poleti zgodi s študentkami v Dijaškem domu Vič, smo vprašale našega intervjujanca. Povedal nam je, da študentke lahko v domu bivajo tako za vikende kot tudi med počitnicami in prazniki. Na Primorskem študentke nimajo take sreče, saj jih v času poletnih mesecev pogosto izselijo.
Dijaški dom Ivana Cankarja je edini izmed treh domov, ki turistke sprejema tudi med letom. Iz tam so nam sicer sporočili, da med šolskim letom turistom oddajajo 10 sob, ki za dolgotrajno bivanje niso primerne in jih uporabljajo kot rezervo v primerih, ko kakšen del dijaškega doma prenavljajo.
Na vprašanje, ali bi se za bivanje v dijaškem domu ponovno odločil, nam odgovori Tilen.
Dijaški domovi ne bi smeli služiti popravljanju sistemskih napak države, ki z zavlačevanjem izgradnje študentskih domov v zadnjih desteletjih študentke spravlja v iskanje vseh možnih alternativ bivanja v Ljubljani. Kot smo slišale v izjavi sogovornika, dijaški domovi ponujajo rešitev za dolge čakalne vrste študentskih domov, ne pa tudi odpravo bivanjske problematike študentk. Dijaški domovi so prvotno namenjeni dijakinjam in bi taki morali tudi ostati. Če se bodo trendi povečevanja zanimanja za šolanje v večjih mestih nadaljevali, se lahko zgodi, da bo tudi dijaškim domom pričelo zmanjkovati prostora za dijakinje, študentke pa bodo tam izgubile še te možnosti nastanitve, ki jih imajo sedaj.
Dodaj komentar
Komentiraj