Kraljična na zrnu resolucij
V prvih vzdihljajih izpitnega obdobja in zadnjih izdihljajih dvoletnega mandata trenutne zasedbe Študentske organizacije univerze v Ljubljani, krajše ŠOU, smo ta četrtek, 4. junija, na Študentskem kampusu ulovile 8. redno sejo študentskega zbora. V naboru zainteresirane javnosti se nas je tokrat znašlo dobrih 10, tudi nekaj novih obrazov, ki so jih po ploskanju sodeč zanimale resolucije modropovezane koalicije, ali pa morda njihovi poslanski stolčki v prihodnosti.
Že v uvodu je predsednik študentskega zbora in poslanec kluba Modro za študente, Oskar Škulj poudaril, da so sejo kljub izpitnemu obdobju organizirali zato, ker lovijo pomembne roke. Katere roke je imel v mislih, je nato po soglasni potrditvi zapisnika 7. redne seje pojasnil predsednik ŠOU Klemen Petek, ko je v okviru druge točke dnevnega reda, imenovane Spremembe in dopolnitve Akta o ustanovitvi Zavoda Radio Študent, potožil:
Na srečo našega nezmotljivega zavoda so bili tudi tokrat vsi poslanci in poslanke za, da našemu in vašemu radiu še naprej omogočijo zakonito ohranitev statusa.
Sledile so tri resolucije, dve modri in ena povezana. Prvo, ki je zagovarjala oprostitev plačila vrtca za otroke iz študentskih družin, je v imenu kluba Modro za študente predstavila poslanka Pedagoške fakultete Dajana Vukić. Poslanka je povedala, da zakonodaja že pozna podobne oprostitve za nekatere skupine in da sprememba ne bi predstavljala velikega stroška za državo, saj takšnih upravičencev iz naslova študentskih družin ni veliko. V razpravi je Luka Maretić, poslanec opozicijskega kluba Glas, napovedal, da bodo resolucijo podprli, a da je glavna okoliščina socialne stiske študentov, vključno s študentskimi družinami, še vedno prekarnost njihovega statusa in da bi bili na mestu tudi ukrepi proti prekarnemu delu. Ker je Škulj povedano ocenil bolj za trditev kot vprašanje, ni predvidel potrebe po odgovoru. Resolucija je bila soglasno podprta, čeprav bi skladno s Poslovnikom študentskega zbora ŠOU v Ljubljani za potrditev potrebovala le navadno večino.
Sledila je druga modra resolucija, ki je začrtala stališče do predlaganega zakona o uvedbi študentskega samostojnega podjetnika. Predstavil jo je poslanec Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, Črt Saksida. Povedal je, da bo zakon omogočal manj socialne varnosti in da je kot tak še en korak v smeri nereguliranega prekarnega dela. Prednosti nižje obdavčitve bi sčasoma koristili predvsem delodajalci, ne študentje, ker imajo v razmerju več moči in bi lahko na račun nižje obdavčitve nižali plačilo, je še ocenil.
V razpravi se je oglasil opozicijski poslanec Jakob Spindler, ki je resolucijo podprl, a jo je označil zgolj za »obliž na večjo rano« in zopet poudaril, da glavni izvor prekarnosti ni potencialni novi status študentskega SP-ja, pač pa študentsko delo vobče.
Glasovanje je bilo skoraj složno. Za so se opredelili vsi razen Nejca Tacerja, poslanca Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, ki je do resolucije lastnega poslanskega kluba ostal vzdržan. Po seji nas je zanimalo, kaj je botrovalo tej odločitvi.
Zadnja v letini predvolilnih resolucij je zrasla na povezanem zelniku, zagovarjala pa je ureditev zdravstvenega zavarovanja študentov na podlagi študentskega statusa in ne starostne meje 26 let. Predlagatelj Matic Jelen, poslanec Zdravstvene fakultete, je naslikal zgodbo dijaka, ki se odloči za leto dela pred vpisom na študij, izkoristi dodiplomski status absolventa in nato kljub študentskemu statusu sredi magistrskega študija ostane brez subvencioniranega zdravstvenega zavarovanja. Razprave tokrat ni bilo in vse je kazalo, da bo tudi ta resolucija soglasno sprejeta, pa je na koncu proti njej glasoval eden od poslancev opozicijskega kluba Glas, Filip Gaser. Ker je izgledalo, da imata oba študenta zdravstvenih ved, Jelen na Zdravstveni in Gaser na Medicinski fakulteti, o temi očitno močna mnenja, smo po seji še Gaserja prosile za pojasnilo, zakaj je glasoval proti.
Ob koncu seje so po vseh modropovezanih resolucijah v točko Poslanske pobude in vprašanja svoje – sicer nenapovedane – pozive umestili še poslanke in poslanci opozicijskega kluba Glas. Poslanka Maša Cvetežar je spregovorila o skritih stroških študija, ki lahko študentsko populacijo na leto oskubijo za od nekaj sto do preko tisoč evrov. Cvetežar je nato pojasnila, kaj so na tem področju v svojem mandatu dosegli opozicijski ŠOVZji.
Pobuda sistemskega lajšanja skritih stroškov študija je sprožila oster odziv predsednika ŠOU Klemna Petka, ki je poslanki očital, da bi imel pravljičar Hans Christian Andersen s takšnimi govori konkurenco v pripovedovanju pravljic, na kar je Cvetežar še enkrat poudarila, da za ŠOU ni izgovorov, če lahko že ŠOVZji z veliko manjšim proračunom naredijo tako veliko.
Zadnjo poslansko pobudo dneva je podal opozicijski poslanec Jakob Spindler, ki je spričo obeta volitev v študentski zbor pripravil kompilacijo petih »najboljših« nekaznovanih kršitev, ki smo jim bili priča pri zadnjih študentskih volitvah pred dvemi leti. Za konec seje in oddaje zato obudimo spomine na to, kar bi nas znalo spet čakati za vogalom poletnega dopusta.
Na novi volilni šitšou se je čustveno pripravljala Nika, družbo ji je delal Matevž.
Dodaj komentar
Komentiraj