Tekma socialnacionalističnih strank
V nedeljo so na Švedskem potekale parlamentarne volitve, na katerih po 97 odstotkih preštetih glasov z okrog 30-odstotno podporo volivcev vodi Socialnodemokratska stranka pod vodstvom Magdalene Andersson. Na drugo mesto se je s slabimi 20 odstotki uvrstila stranka trenutnega premierja Ulfa Kristerssona, imenovana Zmerna stranka. Tretjeuvrščeni neonacistični Švedski demokrati, zunajkoalicijski partnerji odhajajoče vlade, so osvojili dobrih 18 odstotkov glasov, kar pomeni izgubo 11 poslanskih mest. V švedski 349-sedežni parlament so se uvrstili še Zeleni, Levica, Sredina, Krščanski demokrati in desna Liberalna stranka.
Razloge za slabši rezultat Švedskih demokratov pojasni profesor politologije na Univerzi v Uppsali Sven Oskarsson.
V primerjavi s parlamentarnimi volitvami leta 2022 so sicer tudi prvouvrščeni socialni demokrati dosegli slabši volilni rezultat in glede na doslej preštete glasove izgubili sedem mandatov. Razloge za upad priljubljenosti socialnih demokratov pojasni profesorica politologije in raziskovalka skrajno desnih strank Ann-Catherine Jungar z Univerze Södertörn v Stockholmu.
Po zadnjih parlamentarnih volitvah je vodja Zmerne stranke, nekdaj imenovane Desnica, Ulf Kristersson sklenil dogovor s takrat drugouvrščenimi Švedskimi demokrati za njihovo podporo manjšinski vladi zmernih, krščanskih demokratov in liberalcev. Sporazum za zunajkoalicijsko partnerstvo je med drugim vključeval protimigrantske ukrepe, kot je omejitev migracij, kolikor je po evropski zakonodaji mogoče, zaostritev pogojev za združevanje družin priseljencev in pospešitev deportacij. Poleg tega je dogovor predvidel znižanje starosti za kazensko odgovornost, opustitev načrta za ukinitev jedrskih elektrarn v okviru zelenega prehoda, konkurenčne davke na kapitalske dobičke in pogojevanje socialne pomoči za brezposelne z rednim poročanjem o aktivnem iskanju dela. S sporazumom so Švedski demokrati prvič dobili možnost formalnega vpliva na vladno politiko.
V stranki Švedski demokrati, ki so jo leta 1988 ustanovili neonacistični aktivisti, od leta 2012 pa uradno zavrača nacizem in rasizem, kritizirajo moderno umetnost in jo označujejo za provokativno. Prav tako se zavzemajo za ukinitev nošenja burke in níkaba na javnih površinah. Podpirajo socialno državo, toda samo za švedske državljane. Na začetku leta je njihov poslanec Charlie Weimers dejal, da se je na Švedskem začela doba deportacij. Sredi junija so nato podprli predlog zakona, ki dovoljuje preklic dovoljenj za bivanje priseljencem, ki po kriterijih oblasti živijo neprimerno. Po mnenju sogovornice je eden od razlogov za razpršitev glasov na nedeljskih volitvah med druge stranke dejstvo, da se je celoten politični prostor na Švedskem premaknil v desno, zlasti glede vprašanja migracij, kar je odvzelo posebnost demokratom.
Kot pojasnjuje sogovornica, je po drugi strani uvedba strožje migracijske zakonodaje pripeljala do normalizacije njihovih stališč in stranke same.
Med posledicami normalizacije Švedskih demokratov in prilagajanja njihovi retoriki Jungar izpostavlja, da so švedske oblasti podobno kot ameriška Služba za priseljevanje in carine, krajše ICE, začele izvajati množične deportacije migrantov, vključno z zaposlenimi.
V predvolilni kampanji je bilo bolj kot vsebinske razprave v ospredju dokazovanje, kateri blok je sposoben sestaviti koalicijo. Debate povzame Oskarsson.
Po mnenju Jungar bo oblikovanje koalicije levih in liberalnih strank za socialne demokrate težavno, kajti v stranki Sredina so napovedali, da ne bodo sodelovali z Levico, ki so jo označili za skrajno.
Oskarsson meni, da je tako najverjetnejše oblikovanje manjšinske koalicije brez strank, označenih za skrajne, torej brez demokratov in Levice. Dodatne glasove za potrditev manjšinske vlade bi zagotovila izločena Levica kot zunajkoalicijska partnerica.
Stranki neonacističnih aktivistov, ki hkrati zavračajo rasizem in migracije, grozi izguba vpliva na naslednjo švedsko vlado. So pa zato dosegli prilagoditev relativnih zmagovalcev volitev svoji politiki.
Dodaj komentar
Komentiraj